Jana Juvan
"Danes je pomemben dan za dietetike, pa tudi za slovenske otroke," je uvodoma dejal Grigoris Risvas, predsednik Evropske zveze združenj dietetikov EFAD, ko je v petek v Hotelu Habakuk v Mariboru otvoril mednarodno konferenco Strokovnega združenja dietetikov in organizatorjev prehrane Slovenije, ki letos praznuje že 30 let delovanja. Ključna ideja konference je bila podpis tako imenovane Mariborske deklaracije - dokumenta, v katerem so zapisali priporočila za prehrano šolarjev. "Pomembno je, da odločevalci ne pozabijo na otroke v šolah, saj je to prvi korak v investicijo za dobro prihodnost. V zgodnjih letih lahko delujemo preventivno in preprečujemo nastanek kroničnih bolezni - da otroke naučimo, kako jesti uravnoteženo, pri čemer to ne pomeni samo izobraževanja, ampak da jim damo izkušnjo tega tudi v podpornem okolju," je pojasnil.
Deklaracijo je podprl tudi soprog predsednice države Aleš Musar, ki je za konferenco posnel video nagovor, za slavnost dogodka pa so poskrbeli otroci Mladinskega pevskega zbora OŠ Miklavž na Dravskem polju, ki so zapeli nekaj izvirnih in duhovitih pesmi o Mariboru avtorice Alenke Bervar in s tem mnogim v dvorani orosili oči s sklepnim sporočilom prebivalcem Zemlje: "Delaj dobro, le popotnik si."
Naložba v zdravje
Mariborsko deklaracijo je sicer podpisalo tudi več mednarodnih združenj in organizacij, gre za pa "živ dokument", kot so dejali, zato pričakujejo podpisovanje instutucij s tega področja pod dokument tudi v prihodnje. Kot je povedal eden od snovalcev deklaracije, Matej Pangerl, sicer organizator šolske prehrane na treh osnovnih šolah v Mariboru, dokument poudarja, da prehrana v šolah ni le priprava in razdeljevanje hrane, ampak pomeni tudi naložbo v zdravje. "To ni gostinska storitev," je opozoril.
Deklaracija zajema štiri ključna področja, je povedal: primerno usposobljenost in izobraževanje zaposlenih ter ustreznih pogojev za njihovo delo, izbiro lokalne prehrane, krepitev prehranske pismenosti otrok in zaposlenih, pa tudi sodelovanje zdravstva, kmetijstva, šolstva in sociale. "Le tako lahko zagotovimo vsem otrokom dostop do zdravih in sprejemljivih obrokov," je povedal.
Risvas je dokument označil kot dober zgled za vse evropske države, saj so ureditve šolske prehrane po državah precej različne, pri čemer je po njegovih besedah ključna dostopnost. Sam je kot zgled postavil dva modela - portugalskega in irskega, pri čemer je prvi usmerjen zagotavljanje šolske prehrane za vse, drugi pa v prehrano za tiste šolarje iz socialno šibkejših okolij, ki jo zares potrebujejo - a na način, da jih to ne stigmatizira. Izpostavil je tudi, da mora hrana biti takšna, da jo bodo otroci tudi pojedli, pri čemer je pomembno upoštevati lokalne specifike. "Čeprav bi to bilo najbolje, ne moremo pričakovati, da bodo vsi kuhali na olivnem olju," je ponazoril grški strokovnjak. Poudaril pa je tudi pomen gibanja otrok, saj je tudi to poleg uravnotežene prehrane osnova za zdravo življenje v odrasli dobi.
Zdrava prehrana se začne še pred rojstvom
Delo organizatorjev prehrane v šolah in vrtcih je premalo prepoznano, ocenjuje Zvezdana Maurič Vražič, predsednica Združenja dietetikov in organizatorjev prehrane, sicer dietetičarka iz mariborskega zdravstvenega doma. Poleg okusnosti in zdravih lastnosti obroka pa morajo upoštevati tudi finančni vidik, je spomnila. Da se premalo zavedamo pomena strokovnega svetovanja na tem področju, je še opozorila. "Imamo ogromno tečajev in instagram strokovnjakov, ki to niso. Zdrava prehrana je ključ zdravega življenja. Ni poanta, da svetujemo le tistim, ki že imajo težave z zdravjem. Z zdravo prehrano moramo začeti že zelo zgodaj, še pred rojstvom, torej v nosečnosti," je dodala in opozorila na pasti hitre prehrane ter predpripravljenih obrokov. Se pa zaveda, da je potrebna vsaj ena ali dve generaciji za korenite spremembe v prehranjevanju.
Pangerl je sicer izpostavil, kako pomembno je, da je nabava hrane za šole neodvisna od komercialnih interesov in poudaril, da je odgovornost za kakovostne šolske obroke skupna. "Organiziran obrok ni strošek, je naložba. Ni storitev, ampak učna ura," je položil na srce.
Mariborsko deklaracijo podpirajo tudi pediatri, je povedal Denis Baš, vodja sekcije za pediatrijo na Zdravniški zbornici. "Brez kvalitetne prehrane in zdravega otroštva, ni zdravja tudi v prihodnje," je opozoril in spomnil, da v zdravstvu naraščajo stroški, ki so posledica slabega življenjskega stila, kjer prehrana odigra ključno vlogo. "Potrebujemo premik pri ljudeh, da sprejmejo zdrav način življenja za svojega," je dejal. Ocenil je, da je v Sloveniji šolska prehrana sicer dobro organizirana, bi pa bilo za to po njegovem treba nameniti več resursov, tudi da bi bil kader ustrezno plačan za svoje delo.
Prav kader predstavlja največji izziv, ki ga v šolski prehrani vidi Pangerl, a kot dober zgled postavi mariborsko občino, ki kot ena redkih v Sloveniji pokriva strošek zaposlitev kuharjev in organizatorjev prehrane v šolah. Da je kadra premalo in neustrezno plačan, se strinja tudi Barbara Ozbič Kirijakopulos, prav tako organizatorka prehrane v dveh šolah in mariborskem zdravstvenem domu in soavtorica deklaracije. Njena ideja je tudi enotna cena šolskih kosil (kot to velja za malice), saj trenutno lahko ceno kosila določa vsaka šola posebej, kar predstavlja tudi diskriminacijo med družinami.
Poleg tega pa poziva starše tudi k večji podpori zdravemu načinu prehranjevanja. "Ni dovolj, da se otrok naje. Saj je lahko hrana energijsko revna," opozori in svetuje, da bi otroke morali počasi navajati na zdrave izbire, kot je polnozrnata moka. Pangerl pa doda, da so odrasli tisti, ki dajejo zgled. Na koncu v zdravstvenem domu vidijo otroke, ki imajo debelost in so zaradi tega v velikih stiskah, še sklene Barbara Ozbič Kirijakopulos, ki si želi, da bi njihova prizadevanja podprli tudi učitelji. "Če so sladkarije za malico, bo morda res mir v jedilnici, kaj bo pa potem pri pouku?" ponazori na učinek hrane tudi na vedenje otrok.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
