Vida Božičko Štajnberger
"Kaj ponujate?" je vprašal eden od obiskovalcev, ko je skupina stopila do stojnice Ptujske kleti pri cerkvi svete Ane v Velikem Vrhu. "Rumeni muškat, sivi pinot, haložan …" je našteval predstavnik kleti. Gost ni dolgo razmišljal. "Potem pa liter haložana," je odločil.
Druščina je bila že dobro razpoložena, čeprav je bila to šele druga postojanka na njihovi sobotni poti. Na Ptuju so se obiskovalci razdelili v dva avtobusa: eden je krenil proti zahodnemu delu Haloz, drugi proti vzhodnemu. Na vsaki poti jih je čakalo več postankov pri lokalnih ponudnikih, kjer so lahko pokusili vina in druge domače dobrote.
Med obiskovalci je bil tudi Jože Holc s Ptuja, ki se v Haloze vrača večkrat na leto in dobro pozna tudi njihove pohodniške poti. "Pred nekaj dnevi sem obiskal Goriška brda in lahko samo rečem, da moramo te naše Haloze le še bolj promovirati, saj si to zaslužijo," je povedal.
Na izlet, kjer se nikomur ne mudi domov
Do cerkve svete Ane, ki stoji na razgledni legi nad haloškimi griči, pa ni bilo mogoče pripeljati vseh naenkrat. V dolini, kjer so ceste nekoliko širše, so se zato presedli iz večjega v manjši avtobus. Ta je najprej pripeljal polovico skupine, nato se je vrnil po preostale. Nekaj logistike, a obiskovalcev to ni zmotilo. Pred njimi je bil dan, ko se jim ni bilo treba ukvarjati z vožnjo, ampak predvsem z izbiro, kaj bodo poskusili.
"Mi smo s Ptuja in na te izlete hodimo že od začetka. Vedno gremo v ta okoliš, ker je tu dobro vino. Pa fino druženje je. To bi morali še bolj oživiti," je povedala Marjanca Gajzer. Haloze so ji blizu tudi iz osebnih razlogov, saj je v Cirkulanah odraščala. "Pokusili smo že različna vina, žganje, domači kruh, narezek in gibanico. Karkoli ponujajo. Lačni in žejni ne bomo šli domov," se je nasmejala. Avtobusni prevoz se ji zdi posebno priročen, saj se lahko obiskovalci sprostijo in kaj spijejo, ne da bi morali razmišljati o tem, kdo bo vozil. Prav ta brezskrbnost je ena od prednosti organiziranih izletov. Obiskovalci lahko v enem dnevu spoznajo več ponudnikov, poklepetajo z domačini in pokušajo izdelke, ki jih morda sicer ne bi našli sami.
Da Haloze niso privlačne le za tiste, ki jih že poznajo, je povedala Eva Cehner Cokan, ki je na izlet prišla iz Slovenj Gradca. "Zelo mi je všeč. Dobro vino, gostoljubni ljudje, dobra kulinarika, vse je odlično. Še bom prišla," je dejala in se za povabilo zahvalila prijateljem s Ptuja.
Na izlet so se organizirano odpravile tudi članice Društva tajnic Maribor. Ideja je prišla med pogovorom, nato so se dogovorile in se letos prvič pridružile Jeseni v Halozah. "Trinajst se nas je nabralo," so povedale in dodale, da so jih Haloze navdušile.
Tudi ponudniki zelo radi sodelujejo. Letos prvič sodeluje tudi Ptujska klet. "Zelo nam je všeč in zagotovo bomo sodelovali tudi v prihodnje. Haloze so regija, ki bi jo moral vsak obiskati in doživeti," je poudaril Vit Mandl iz Ptujske kleti, ki je tokrat ponujala več vrst haloških vin in domači narezek s kmetije Cimerman.
Pet sobot za odkrivanje Haloz
Po dobri uri pokušanja in druženja so znova sedli v avtobus in se spustili do Cirkulan. Tam so se ustavili v okrepčevalnici pri Žigi, kjer jih je spremljala živa glasba, sledile so še degustacije v vinski kleti pri Familiji.
Jeseni v Halozah letos poteka že peto leto. Projekt vodi Turistično društvo Ptujska Gora, njegov namen pa ni le pripeljati obiskovalcev v pokrajino v nekaj jesenskih sobotah, temveč jih spodbuditi, da se k ponudnikom vračajo tudi čez leto. "Z odzivom smo izredno zadovoljni, podobno kot prejšnja leta," je povedal vodja projekta Miran Senčar. Lani so izlete organizirali vse oktobrske sobote in še dve novembrski, vendar se je pokazalo, da je bilo terminov nekoliko preveč. Letos so program zato strnili na pet sobot, od 17. oktobra dalje. Že prvi termin je bil poln. Več zanimanja je za smer proti Borlu, Zavrču in Cirkulanam, ki jo obiskovalci očitno bolje poznajo. "Za ta del so avtobusi že razprodani za vse sobote vnaprej," nadaljuje Senčar, ki pa obiskovalce vabi tudi s svojimi prevozi ali z avtobusi na drugi konec Haloz.
