Noč čarovnic vse bolj praznujejo tudi v Sloveniji, a trgovci še vedno največ stavijo na črni petek in veseli december

Izrezljane buče, strašljive maske in tematske zabave so že leta nepogrešljive oktobrske podobe tudi pri nas. Noč čarovnic ni več le priložnost za zabavo mladih, temveč se vanjo vključujejo tudi otroci, vrtci in šole, vse več ljudi pa v tem duhu okrašuje tudi svoje domove. Praznik, ki ga povezujemo predvsem z ameriško kulturo, je postal tudi priložnost za ponudnike otroških doživetij in trgovce. Čeprav se zanimanje za praznovanje krepi, v trgovinah oktober ne pomeni vrhunca sezone, je pa to uvod vanjo.

V Minimaniji, kjer organizirajo tudi tematske zabave za otroke, opažajo vse več zanimanja za takšna praznovanja. "Starši danes ne iščejo več samo prostorov, kjer se bodo otroci igrali, ampak tudi posebna doživetja, ki jim bodo ostala v spominu," pojasnjuje Teja Brčić iz Minimanije. Noč čarovnic je po njenih izkušnjah privlačna predvsem zaradi kostumov, ustvarjalnih delavnic in skrivnostnega vzdušja.

Otroci se radi preoblačijo v čarovnice, duhove, superjunake in druga pravljična bitja, na tematskih zabavah pa se prepletajo igra, ustvarjanje in druženje. V Minimaniji med priljubljenimi dogodki sicer omenjajo tudi pust, ustvarjalne delavnice, disko zabave ter obisk Miklavža in Božička. Večje zanimanje za noč čarovnic pripisujejo vplivu risank, v katerih je ta praznik že dolgo prisoten, pa tudi temu, da so starši danes bolj odprti za različne oblike praznovanj. "Menim, da priljubljenost tega praznika ni toliko povezana s samim praznikom kot z doživetjem, ki ga prinaša," še pravi Teja Brčić.

K popularizaciji pa veliko prispeva tudi splet. Etnolog Rajko Muršič, redni profesor na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, meni, da družbena omrežja ustvarjajo občutek skupnosti, hkrati pa spodbujajo posnemanje večine. Ljudje tako prevzemajo prakse, ki jih vidijo na zaslonih, četudi ne poznajo njihovega izvora ali pravil. Praznik je po njegovem postal predvsem oblika zabave, ki jo podpirata ponudba trgovcev in želja po druženju.

Trgovci sledijo trendom, vrhunec ostajata črni petek in december

Čeprav se ponudba izdelkov in dogodkov, povezanih z nočjo čarovnic, širi, ta praznik po nakupovalnem pomenu še ne dosega drugih jesenskih in zimskih vrhuncev. Mariča Lah, predsednica Trgovinske zbornice Slovenije, poudarja, da se trgovci prilagajajo spremembam potrošniških navad in trendom, ki se širijo po svetu. Ti po njenem opažanju vse bolj premikajo začetek praznične sezone v zgodnejši del leta. "Trgovci v Sloveniji si ne morejo privoščiti, da bi zadržali nekatere klasične termine, kot sta Miklavž ali začetek božičnih praznikov. Morajo slediti trendom v svetu in ti trendi prinašajo vse večje prehitevanje praznikov," pravi Mariča Lah.

Pri noči čarovnic pa ta premik še ni tako izrazit kot pri božičnem obdobju. V trgovinah se prodajajo predvsem okraski, medtem ko je zanimanje za kostume in šemljenje po njeni oceni manj izrazito. "Večina Slovencev je ostala pri bučah in manjših okraskih," ocenjuje.

Glavni nakupovalni vrhunec tako še vedno predstavljata črni petek in december. Noč čarovnic je zato del širšega trenda, ki najpomembnejši del sezone za trgovce pomika s črnega petka že na zadnje dni oktobra, vseeno pa glavna nakupovalna sezona ostaja omejena na november in december.

Etnolog Rajko Muršič meni, da je uveljavitev halloweena oziroma noči čarovnic predvsem posledica popularne kulture ter poslovnih interesov trgovcev in gostincev. "Glavni motor praznika so trgovci, ki imajo priložnost za prodajo svoje robe, in gostinci, ki si manejo roke ob povečanem obisku," razmišlja.

Iz Amerike se je praznik vrnil v Evropo

Praznovanje noči čarovnic, kot ga poznamo danes, se je razvilo iz starejših običajev, povezanih s prehodom v zimski del leta in spominjanjem na mrtve. Najdlje in v najrazvitejši obliki se je praznovanje predvečera dneva, ko naj bi ljudi obiskali preminuli, ohranilo med keltskimi ljudstvi. Irski priseljenci so običaj prenesli v Združene države Amerike, kjer se je razvil v pomemben jesenski praznik. V Evropo se je nato vrnil prek ameriške popularne kulture, predvsem filmov, televizijskih nadaljevank, literature in medijev.

V Sloveniji se je začel izraziteje uveljavljati v začetku devetdesetih let. Pred tem so se ljudje z njegovimi podobami srečevali predvsem v filmih, občasno pa je kdo za šalo postavil svečo v izdolbeno bučo in z njo koga prestrašil. Širše praznovanje se je razvijalo pozneje.

Muršič opozarja, da noč čarovnic v slovensko okolje ni prišla predvsem kot zavestno obujanje domačih ljudskih običajev. "Praznovanja na predvečer vseh svetih ni ne obujalo ne prevzelo ljudstvo, ampak so ga, nasprotno, kot poslovno priložnost hitro pograbili trgovci in gostinci," pravi.

Tudi pri nas so se ob tem času spominjali mrtvih

Kljub ameriški podobi sodobnega praznika pa nekatere njegove sestavine niso povsem tuje slovenski tradiciji. Konec oktobra in začetek novembra sta bila že v preteklosti povezana s prehodom v zimski del leta, spominjanjem na pokojne in verovanji o prehajanju med svetom živih in mrtvih.

Po Muršičevih besedah obiskovanje grobov nekoč ni bilo edini način spominjanja na umrle. Po številnih slovenskih krajih je bila razširjena navada obdarovanja revnejših ljudi z manjšimi kruhki in drugimi darovi, ki so bili prvotno namenjeni tudi mrtvim. V bolj oddaljenih obdobjih so se odrasli in otroci ob takšnih priložnostih tudi našemili v like mrtvih, ki naj bi obiskovali žive.

Maskiranje je bilo pomemben del starejših praznovanj, saj so maske predstavljale bitja iz podzemlja, predvsem duhove prednikov. Podobno simboliko lahko danes prepoznamo v strašljivih kostumih, izdolbenih bučah in drugih podobah noči čarovnic, čeprav jih večina uporablja predvsem za zabavo.

Muršič poudarja tudi širšo povezanost jesenskih in zimskih šeg. Po praznikih vseh svetih in vernih duš sledi martinovanje, pozneje še miklavževanje, božično obdobje in pust. Tudi te praznike so nekoč spremljali maskiranje, obdarovanje in različne podobe nadnaravnih bitij. Martinovanje je bilo po njegovih besedah nekoč celo nekakšno jesensko pustovanje.

V sodobnem praznovanju noči čarovnic se lahko po njegovem mnenju pojavljajo tudi prakse, ki spominjajo na starejše domače običaje. Otroci, ki se našemijo in hodijo od hiše do hiše po darila, tako nevede obujajo nekdanjo navado zbiranja kruhkov in drugih darov ob vseh svetih.