Lokalna oblast dobiva nov servis, uprava se širi. Z julijem je v okviru Skupne občinske uprave Maribor začela delovati nova enota - Skupna služba za urejanje prostora. To službo, ki bo imela štiri zaposlene in bo v Mariboru, praktično šele vzpostavljajo in iščejo strokovnjake. Tri delavce, vključno z vodjo, iščejo preko razpisa, ki se bo iztekel prihodnji teden. Četrti, ki bo tam delal, je Tomaž Kancler, mariborski mestni urbanist, doslej zaposlen na Mestni občini Maribor, ki so ga premestili v Skupno službo za urejanje prostora. Zanj se delo bistveno ne spreminja.
Kaj bodo s tem pridobili ljudje, ali bodo mesta in vasi poslej lepši, bolj kakovostno urejeni, bodo župani sprejemali bolj strokovne (gradbene) odločitve v korist občanom ali gre za širjenje birokratskega aparata?
Svetovanje županom in usmerjanje
Zorica Zajc Kvas, vodja Skupne občinske uprave Maribor, je pojasnila, da je naloga prostorskega oddelka strokovno svetovanje županom pri pripravi prostorskih postopkov, aktov in planov, pri javnem naročanju, natečajih, lokacijskih preveritvah, prostorskem razvoju ipd. "Celotno urejanje prostora občin se ne prenaša na skupno službo," poudarja Zorica Zajc Kvas. Gre torej zlasti za asistenco, možnost konzultacij in usmerjanja, kar naj bi koristilo zlasti manjšim, kadrovsko šibkejšim občinam. Prostorsko načrtovanje bo še naprej v domeni posameznih občinskih uprav.
Hipotetično to pomeni, da če bi neki župan dobil pobudo investitorja, ki želi na (kmetijskem ali vodovarstvenem) zemljišču postaviti tovarno, trgovino ali blok, župan pa ne bi vedel, ali naj mu popusti, ugodi oziroma kako naj se odloči, bi lahko koristil Skupno službo za urejanje prostora in se naslonil na njeno strokovno mnenje.
Takšnih nasvetov se nadeja župan Benedikta Milan Repič. "Obetamo si znanje in usmerjanje pri urbanističnem planiranju," pravi Repič. "Ker v občini ni več razpoložljivih stavbnih zemljišč in bi center morali širiti na kmetijska zemljišča, pričakujem pomoč." Župan računa, da mu bodo prostorski strokovnjaki znali pojasniti tudi ideje investitorjev, projektantov in arhitektov, prečesati mnenja in ločiti zrno od plevela.
Odstopila Lidija Kodrič Vuk
Lidija Kodrič Vuk, vodja Sektorja za urejanje prostora Mestne občine Maribor, ne želi več urejati Maribora. V začetku junija je dala odpoved, delovno razmerje ji preneha septembra. Razlogi niso jasni in okoli njih kroži precej špekulacij. Občina se izvija, da zanje ni pristojna. Lidija Kodrič Vuk nam je dejala le, da odhaja drugam. Občinski sektor za prostor s Skupno službo za urejanje prostora ni neposredno povezan in bo deloval še naprej.
Ceneje, kot če bi nekoga najeli ali zaposlili
V Skupno službo za urejanje prostora je vključenih devet občin (Maribor, Benedikt, Cerkvenjak, Duplek, Hoče-Slivnica, Lovrenc na Pohorju, Miklavž na Dravskem polju, Selnica ob Dravi in Sv. Jurij) ali polovica ustanoviteljic Skupne občinske uprave Maribor. Prostorsko službo bo v 55 odstotkih financirala država, napoveduje Zorica Zajc Kvas in upa, da se bo v prihodnje službi priključila še kakšna občina.
"Ker v občini ni več razpoložljivih stavbnih zemljišč in bi center morali širiti na kmetijska zemljišča, pričakujem pomoč"
Pesnica se ni vključila in se najbrž niti ne bo. "Ker imamo urejanje prostora dobro urejeno in dober kader," je odvrnil Gregor Žmak, župan občine Pesnica. Je pa skupni upravi za Podravje naklonjen, Pesnica je vključena v ostale enote. V združeni občinski upravi prostorska organizacija namreč predstavlja peto službo in se pridružuje že utečenim enotam: redarstvu, inšpektoratu, varstvu okolja in notranji reviziji, ki je bila vzpostavljena februarja.
Podatkov ali ocene, kakšen finančni prihranek ali racionalizacijo poslovanja predstavlja Skupna služba za urejanje prostora, ni. Župan Benedikta Repič priznava, da bo participiranje v tej službi za občino dodaten strošek, vendar "bo še vedno ceneje, kot če bi nekoga najemali na trgu in imeli z njim sklenjeno pogodbo ali če bi nekoga zaposlili".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
