Rozmari Petek
Stanovanja so prikladen predvolilni bonbonček, Celje pri tem ni izjema. Bojan Šrot, ki se po štirih letih, kot poudarja, zadnjič, vrača v županski boj, volivcem obljublja 300 novih stanovanj. "V Celju imamo največ stanovanj na število prebivalcev, družba Nepremičnine ima v lasti več kot 2200 stanovanj, čeprav z njimi, po mojem mnenju, ne gospodari kot dober gospodar, ker vsako leto mora kakšno stanovanje prodati, da ni izgube. A že s samo z amortizacijo bi morali vsako leto zgraditi približno 30 stanovanj. Mesto je vsekakor sposobno na leto zgraditi 50 stanovanj. Če k temu prištejemo še nepremičninski zakon o prvem stanovanju, ki ga pripravlja trenutna vlada, je številka dosegljiva v enem mandatu," zagotavlja.
Kovač: "Imamo najboljši stanovanjski program"
"Pri stanovanjih pa res mislim, da nam ni treba govoriti, lahko bi ali pa mogoče bo, saj imamo konkreten, upam trditi, najboljši stanovanjski program v Sloveniji, ki ga je mestni svet sprejel lani in ki na eni strani zelo operativno narekuje, kaj bomo v naslednjih šestih letih gradili kot mesto in kje bomo omogočali tudi zasebne investicije," je nadaljeval aktualni župan Matija Kovač.
"Poleg tega smo ravno sprejeli tudi občinski prostorski načrt, ki predvideva 80 dodatnih hektarov za stanovanjsko gradnjo, še 10 hektarjev na razpršenih območjih. Jaz v svojem programu garantiram, da bo v naslednjem mandatnem obdobju mesto zgradilo oziroma pridobilo 200 javnih stanovanj ter 20 oskrbovanih stanovanj. Poleg tega lahko računamo še na 300 do 400 stanovanj, vključno s hišami, v zasebni gradnji. To potrjujejo že sprejeti prostorski akti," zagotavlja.
Ena od lokacij v Dečkovem naselju, kjer bodo gradile občinske Nepremičnine in ki je poleti med občani dvignila veliko prahu, je tako imenovan del DN-9, nekaj metrov stran od nove soseske DN-10 s 142 stanovanji. Domačini so rožljali z referendumom, a se za to kasneje niso odločili. "Po moji oceni smo tam že dosegli maksimum. Mi, ki smo malo starejši, vemo, da ni dobro, če se v kratkem času na majhnem prostoru zgradi veliko število stanovanj. Poznamo primer Lave, ki je dobil takrat vzdevek Bangladeš. To so bili solidarnostni bloki, kamor se je v kratkem času priselilo veliko število prebivalcev in s tem velikim številom prebivalcev tudi veliko število problemov na ulici, pred bloki, na igriščih, vrtcih, šolah," je komentiral Šrot. "Celje ima veliko lokacij, kjer še lahko gradi: za Kovinotehno, območje bivše vrtnarije, območju parkirišča pri dvorani Zlatorog bi se dalo prostor bolje izkoristiti, skratka, teh lokacij je dovolj," je dodal.
Krajnc: "Rešitev je stanovanjski lizing"
"Gospod Šrot je omenil gradnjo v mestih, o gradnji okoli mesta pa nihče ne govori," se je odzval Darko Radiković. "Veliko potenciala imamo v Zgornji Hudinji, Zadobrovi, Ljubečni, Začretu. Tudi tu bi lahko zgradili kakšen manjši blok," je izpostavil. "Potrebujemo ogromno stanovanj tudi za tiste, ki v mesto prihajajo, ker je to kader, ki ga Celje potrebuje. Tudi ti, poleg mladih, nimajo stanovanj na razpolago," je nadaljeval Tomaž Krajnc. Njegova rešitev je tako imenovani stanovanjski lizing.
"Mladi po večini niso kreditno sposobni, nimajo 30 odstotkov vrednosti stanovanj oziroma vrednosti nepremičnine, s katero bi lahko zadostili zahtevam bank po pologu, zato je moja vizija, da se občina, ki je tako ali tako lastnik stanovanj, zaveže, da bo ob določenem pologu lahko najemnik ali leasingojemalec stanovanje odplačeval na obroke. S tem bodo mladi dejansko lahko prišli do stanovanj. Druga dobra plat pa je, da ko nekdo odplačuje stanovanje, ima občutek, da je stanovanje njegovo, zato ne bo odhajal iz mesta," je svoj predlog na Večerovem soočenju opisal Krajnc.
