Pestro izbiro bodo, sodeč po vloženih kandidaturah, imeli velenjski volivci. Med prvimi, že sredi septembra, je svojo kandidaturo s podporo stranke Rešitev – Stranka upokojencev Velenje oddal Faruk Pijuković – Crni. V začetku tedna jo je vložil Franci Lenart, ki je skupaj z Milanom Medvedom in Lidijo Črnko, kandidatoma, ki sta aktualnega župana Petra Dermola (so)izzvala pred štirimi leti, prestopil k stranki Jožeta Hribarja Naše Velenje.
Dan zatem je kandidaturo vložil Peter Dermol kot kandidat SD in Roka Planklja s skupino volivcev. Podporo sta mu dali še Stranka generacij (nekdanji Desus) in stranka Volt. Isti dan je svojo kandidaturo vložila kandidatka Nove Slovenije – krščanski demokrati in dolgoletna svetnica Veronika Juvan, v četrtek pa še Nejc Pačnik, ki ga predlaga stranka SDS, in Asmir Bećarević, ki ga predlagajo Sara Bajec in skupina volivcev ter Ljudska iniciativa Velenje. Zadnji dan roka za vložitev kandidature so Demokrati za županjo predlagali Alenko Gortan, nekoč vidno članico stranke SDS. Leta 2022 je Dermola izzvalo pet kandidatov, torej kandidat manj kot letos; za izbiro župana drugi krog ni bil potreben, Dermol je slavil s slabimi 69 odstotki glasov.
Pravljično število sedem se je obetalo tudi Celju
Pravljično število sedem se je obetalo tudi Celju. Poleg aktualnega župana Matije Kovača, ki je že ob izvolitvi bil jasen, da želi zavoljo projektov mesto voditi vsaj še en mandat, se v boj znova podaja Bojan Šrot, ki je knežje mesto vodil najdlje, 24 let. Še konec septembra se je govorilo, da se bodo za mesto župana prav tako potegovali Darko Radikovič, Tomaž Krajnc, Roman Omerzu, Aleš Hlačar in Gregor Zupanc, a sta poleg Kovača in Šrota kandidaturi oddala le Radikovič (kandidat stranke Resnica) in Krajnc, ki je prevzel stranko Lista za Celje in jo po zgledu Kovača, ki je tudi prevzel stranko in jo poimenoval po sebi, preimenoval v Listo Tomaža Krajnca. Preostali kandidati bi za vložitev kandidature potrebovali 357 podpisov volivcev s stalnim prebivališčem v mestni občini Celje. Kovač sicer kandidira kot skupni kandidat petih strank (Celjska neodvisna lista, Gibanje Svoboda, Levica, Lista Matije Kovača in SD), medtem ko je uradni vlagatelj Šrotove kandidature le njegova stranka, Celjska županova lista, čeprav mu je, kot je povedal Šrot, podporo podala tudi SDS.
V vsaj devetih občinah bodo dobili nove župane
Brez mencanja ali polovičarskega odgovora, da se je treba še odločiti, sta že v začetku leta to, da ne bosta več župana, sporočila žalski župan Janko Kos, ki je občino vodil 16 let, in zreški župan Boris Podvršnik, ki je bil na čelu pohorske občine 20 let. Septembra je z odločitvijo, da ne bo več kandidiral, šokiral župan Rogaške Slatine Branko Kidrič, ki je občino vodil 32 let – vse od njene odcepitve od občine Šmarje pri Jelšah. Da so štirje mandati dovolj, meni župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Podobno se je odločil Franc Leskovšek, župan male občine Dobje, ki jo je vodil štiri mandate, kar 40 let pa je deloval v lokalni upravi; decembra bo dopolnil 76 let. Vse od njene ustanovitve je občino Dobrna vodil Martin Brecl; Dobrna je do leta 1998 sodila v občino Vojnik, sedaj pa je sporočil, da ne misli več kandidirati. "Saj je bilo lepo, dobro je, če lahko kaj narediš za kraj. Res pa funkcija terja celega človeka, zato bi sedaj rad počel še kaj drugega. To je fer do mene, moje žene in do drugih," je komentiral Brecl. Dolgo se je šušljalo, da tudi župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik ne bo več kandidiral za župansko funkcijo. "Odpiram vrata novi energiji s ponujeno roko pomoči. Tri desetletja vodilnega dela v občinski upravi bodi dovolj," je potrdil Naraločnik, ki je spomladi sicer kandidiral za poslanca.
V dveh občinah sta zaradi izvolitve v državni zbor županovanje prekinila dotedanji župan Rogatca Martin Mikolič in župan Slovenskih Konjic Darko Ratajc, ki je pred osmimi leti prvič sedel na županski stol. Vodenje občin sta do volitev prevzela podžupana. Medtem ko je podžupanja Rogatca Brigita Vodušek sprva dejala, da se ne bo potegovala za župansko mesto, se je kasneje premislila; kandidira z Listo za razvoj Rogatca. Kot neodvisni kandidat naj bi se v boj podal še Vlado Pušaver, s podporo SDS tudi Izidor Kitak, zadnji pa je kandidaturo oddal kandidat SD Fredi Ferčec, ki se je javno najbolj izpostavil pred leti, ko so se na osnovni šoli dogajale nepravilnosti.
Pravljično število sedem se je obetalo tudi Celju
Možen drugi krog v Slovenskih Konjicah
Konjiški podžupan Primož Poklič kandidira s podporo stranke SD in nekdanjega župana Darka Ratajca. Imel bo kar šest protikandidatov: za župana kandidira predsednik občinskega odbora NSi Jure Levart, ki se je za ta položaj potegoval že leta 2022 in prejel 43 odstotkov glasov. Kandidatka SDS je Irena Vozlič Stjepčević, direktorica Lambrechtovega doma za starejše. S podpisi volivcev kandidirata Tomaž Pahole in nekdanja ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. V župansko igro vstopata še Anže Laporšek s podporo SNS (čeprav je tudi zbiral podpise volivcev) in Jernej S. Kosmac za Demokrate Anžeta Logarja.
Gotovo pa bodo do novega župana že v prvem krogu prišli v Rogaški Slatini. Kandidaturo sta oddala le dva – Aleksandra Krumpak, dosedanja svetnica Gibanja Svoboda, ter podjetnik in predsednik gasilskega društva Peter Volovšek; kandidaturo je napovedal s podporo stranke Demokrati. Pester boj z močnim kandidatom Matjažem Omladičem se je obetal tudi v Žalcu; Omladič se je zaradi drugih izzivov odločil, da ne kandidira, poleg Mateja Sitarja (SD), ki ga javno podpira tudi Kos, so kandidaturo najavili še Rok Guček kot kandidat SDS, podžupanja Žalca Tanja Basle iz Gibanja Svoboda, tajnik krajevne skupnosti Galicija Milan Belošević kot kandidat SNS in Kristo Ocvirk s podporo stranke NSi.
