Sanja Verovnik
Na tehtnici se številke vzpenjajo, pogledi pa so uprti v velikanke, za katere bi na domačem vrtu težko našli dovolj veliko samokolnico. Nekatere tehtajo več sto kilogramov, druge se raztezajo skoraj tri metre v dolžino. Le komu je kljub sušnemu letu uspelo pridelati najtežjo bučo in komu je na vrtu zrasla najtežja lubenica? Odgovor so danes dobili v Mozirskem gaju, na tradicionalnem, že 16. državnem tekmovanju za najtežjo bučo.
Ob tehtanju se vsako leto poraja isto vprašanje: bo kateri od velikank uspelo preseči slovenski rekord? Ta ostaja izjemen. Že od leta 2023 ga drži lovec na rekorde Janko Lovše iz Trebnjega, ki je takrat pridelal kar 842 kilogramov težko bučo. Lani se rekordu niso približali tako zelo - najtežja buča, ki jo je v Mozirski gaj pripeljal Primož Kotnik iz okolice Zreč, je tehtala 679 kilogramov. Tudi letos rekord ni padel, je pa zmaga znova odšla v roke njegovega lastnika. Lovšetova letošnja velikanka je tehtala 505 kilogramov in bila najtežja na tekmovanju.
"Buče velikanke so zares pravi čudež narave"
Z vrta na prikolico kar z bagrom
Drugo mesto je osvojil Uroš Fifolt iz Novega mesta. Njegova buča je tehtnico ustavila pri 426 kilogramih. Da pri takšnem pridelku običajna vrtna opravila hitro prerastejo v precej zahtevnejši logistični podvig, je pokazala že pot njegove velikanke do Mozirskega gaja. Z domačega vrta so jo na prikolico dvignili kar z bagrom in jo nato odpeljali na tekmovanje.
Fifolt bi si sicer želel, da bi bila letošnja buča še težja in večja, a je svoje naredilo sušno leto. Ambicij zaradi tega ni nič manj. Za prihodnje leto je že napovedal, da bo na njegovem vrtu zrasla "prava bomba". Če mu tokrat ni uspelo do vrha med najtežjimi bučami, pa je Fifolt slavil v drugi kategoriji. Na domačem vrtu mu je zrasla 46 kilogramov težka lubenica, s katero je osvojil prvo mesto med najtežjimi lubenicami.
Skoraj tri metre buče
Kilogrami pa niso edino merilo, s katerim so se tokrat ukvarjali v Mozirskem gaju. Posebno pozornost so pritegnile tudi najdaljše buče. Z razlogom sta bila zadovoljna Erik Rink in Matjaž Perme iz Litije, ki sta dober rezultat napovedovala že dan pred tekmovanjem. Njuna zmagovalna buča je v dolžino merila kar 297 centimetrov, torej le tri centimetre manj kot tri metre.
Precej krajša je bila drugouvrščena buča Tineta Jeharta iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, ki je merila 209 centimetrov. Razlika med prvima dvema je tako znašala kar 88 centimetrov.
Ponosa pa ni skrival niti Ljutomerčan Dominik Trstenjak. Njegova buča sicer ni zmagala s kilogrami ali centimetri, je pa prepričala z videzom - strokovna komisija jo je razglasila za najlepšo bučo letošnjega tekmovanja.
Velikanke, na katere lahko tudi splezajo
A tekmovanje že dolgo ni zgolj lov na kilograme, centimetre in rekorde. Buče velikanke so postale ena najbolj prepoznavnih jesenskih podob Mozirskega gaja in obiskovalci se ob njih praviloma ustavljajo s telefoni v rokah. "Buče velikanke so zares pravi čudež narave," pravi Maja Horvat iz Mozirskega gaja. "Ljudje lahko na lastne oči vidijo, kaj lahko ustvari narava, če ji človek pri tem malo pomaga."
Velikanke so tudi med najbolj fotografiranimi jesenskimi zanimivostmi parka, še posebno rade pa jih imajo družine z otroki. Pri več sto kilogramov težkih bučah namreč ni zanimivo le ugibanje, koliko pokaže tehtnica. "Zanimive so, atraktivne in zabavne. Le kako ne bi bile, če lahko nanje celo splezamo in sedemo," dodaja Horvat. Po njenih besedah ima tekmovanje tudi mednarodno veljavo. Mozirski gaj je kot organizator vključen v The Great Pumpkin Commonwealth, mednarodno organizacijo, ki povezuje gojitelje buč po vsem svetu. Mozirsko tekmovanje je tako tudi uradno tekmovanje te organizacije in je prepoznavno med gojitelji buč velikank zunaj Slovenije. Z današnjim tehtanjem se je začela tudi jesenska razstava buč in cvetja. Buče velikanke bodo njene glavne zvezde, vendar park v teh tednih ponuja še precej več.
Cvetja je še vedno veliko, medtem ko se listje počasi že obarva v jesenske odtenke. Poletna vročina je popustila, drugačna je tudi svetloba. "Skozi park se obeta zares lep sprehod," pravi Horvat. Mozirski gaj sicer v vsakem letnem času pripravi vsaj eno večjo razstavo. Spomladi je to razstava tulipanov, poleti razstava eksotičnih živali, jeseni razstava buč, pozimi pa Božična bajka Slovenije.
Buče velikanke bodo po današnjem tekmovanju ostale na ogled do 11. oktobra, ko se bo letošnja sezona končala in se bo park za krajši čas zaprl. Konec novembra bo nato znova zažarel v praznični podobi, saj prihaja, kot nam je zaupala Maja Horvat, že 11. Božična bajka Slovenije.
