Laško čaka na celovito protipoplavno zaščito, a trenutno lahko računa le na posamezne rešitve

V tednu pred volitvami je v Laškem, eni najbolj poplavno ogroženih občin v Sloveniji, v organizaciji Direkcije RS za vode potekala predstavitev projekta Ureditev Savinje pod Laškim – Rečica v Debru. Predvsem krajanom so želeli predstaviti načrtovane protipoplavne ukrepe, predviden začetek in potek del, ki bodo zmanjšala poplavno ogroženost prebivalcev (gre za najbolj poseljen del Laškega) in gospodarskih dejavnosti.

"V zadnjih letih je bilo opravljenega veliko dela v ozadju, ki ga niste videli. Zelo smo se potrudili, da smo pridobili gradbeno dovoljenje in zagotovili sredstva," je uvodoma poudarila vodja projekta teh protipoplavnih rešitev Dragana Čestić z DRSV. "Cilj vseh je preprost - zmanjšati moramo tveganje na poplave na območju Debra in zagotoviti večjo varnost za vse vas," je poudarila in dodala, da jim tega brez pomoči občine, ki je pomagala pri pripravi projektne dokumentacije, pridobitvi zemljišč in bedela nad tem, da je bilo pred enim letom izdano gradbeno dovoljenje, ne bi uspelo.

Bližnji kanal poplavlja tudi, ko Savinja ne

Gre sicer za delček rešitev v poplavno ogroženi občini, a prav ta ima neposreden vpliv na največje število prebivalcev, je poudaril župan Marko Šantej. Prav na tem delu sta dve kritični infrastrukturi – gasilski dom in dom starejših –, zato je apeliral, naj imajo kljub gradnji, ki bo terjala nekatere prometne prilagoditve, v mislih 24-urno dostopnost omenjenih objektov. "Verjamem, da bomo skupaj z izvajalcem našli rešitve, da bo delovanje samih poslovnih subjektov in stanujočih čim manj moteno," je izvajalce, ki bodo prihodnje leto začeli kopati po Debru, pozval župan.

Izvajalec Nivo eko, ki mora delo končati v 510 dneh, bo pripravljalna dela začel sredi januarja prihodnje leto. V ta sklop sodita denimo rušitev hiše na mestu, kjer bodo zgradili nov most, gradnja novih dostopnih cest, glavnina del pa se bo začela šele po prestavitvi plinovoda, ki seka območje. "To lahko začnemo šele po kurilni sezoni," je opisal predstavnik izvajalca Marko Žibret. Gradnja bo zahtevala tudi prestavitve vodovoda, telekomunikacijskih vodov, ne le zapor cest, zato že sedaj občane prosijo za strpnost.

A strpnosti je umanjkalo že na sami predstavitvi. Da bližnji kanal poplavlja tudi, ko Savinja ne, da črpališča, ki so bila narejena v preteklosti na Marijagraškem ovinku, ne dosegajo svojih ciljev, zato so skeptični do rešitev, ki se obetajo v Debru. "Ljudi bi morali vprašati, kaj se dogaja na območju, katera voda kdaj zaliva. Tako pa boste vse razkopali, na koncu pa ne bo efekta," je dejal dolgoletni gasilec in požel aplavz. "Takšni ukrepi s črpališči, da preprečimo izliv Savinje v Debro in Laško, se izvajajo po celem svetu in v Celju, na primer, prekleto dobro delujejo, zato ne vem, od kod takšna skepsa," je odvrnil vodja projektiranja Branko Skutnik iz podjetja Hidrosvet.

"Nemogoče je varovati celotno območje"

Je pa res, da bo Laško dolgoročno pred poplavami varno šele, ko bodo v Savinjski dolini zgrajeni suhi zadrževalniki, je nadaljeval. V teku je izvedba državnega prostorskega načrta (DPN) za Spodnjo Savinjsko dolino, ki vključuje deset suhih zadrževalnikov na Savinji in Bolski; trenutno je v fazi priprave odgovorov na podane pripombe, sprejet naj bi bil 2027. Naslednji DPN, ki je v teku, poteka od Mozirja do Ljubnega in vključuje 13 suhih zadrževalnikov, tretji DPN za Dreto je v fazi pobude in tudi vključuje 13 suhih zadrževalnikov, četrti DPN je v fazi priprave in zajema razbremenitev Pake z izlivom v Družmirsko jezero in suha zadrževalnika pred vasjo Paka in pred Velenjem, je naštel Skutnik.

Ko bo zgrajena večina suhih zadrževalnikov, bo zadržanih od 20 do 30 milijonov kubičnih metrov visokih voda, kar pa bo imelo direkten vpliv na višino Savinje v Laškem. A tudi takrat ne bo mogoče razmišljati o širitvi Doma starejših Laško, ki ga vodstvo načrtuje. To bo mogoče šele, če bodo nastale spremembe trenutno veljavne poplavne uredbe, ki omogoča umeščanje novih občutljivih objektov zunaj dosega 500-letnih voda. "Po izračunih nam gladine 500-letnih voda prelijejo železniško progo. Praktično nemogoče je varovati celotno območje, ker ne moremo na železnici narediti takšnih ukrepov. Tako 500-letna poplavna varnost žal ni mogoča," je dejal Skutnik. Omilitev poplavne uredbe naj bi se zgodila že do konca tega leta, ni pa še znano, ali bodo omilitve zajemale tudi umeščanje občutljivih objektov v prostor, je še pojasnil Skutnik.