Barbara Gavez Volčjak
V Celju se po uspešnem adventnem obdobju pripravljajo na prihajajoče pomladanske počitnice. Ker v tem času v mesto večinoma prihajajo družine s šoloobveznimi otroki, izpostavljajo programe, oblikovane posebej z mislijo na to skupino obiskovalcev. Med obveznimi točkami obiska za mlade sta denimo Tehnopark in otroški muzej Hermanov brlog, ki deluje v sklopu Muzeja novejše zgodovine Celje.
V Pokrajinskem muzeju Celje pa domišljijo (ne le mladih) obiskovalcev burijo denimo razstave o prazgodovini, obdobju rimske Celeie in grofov Celjskih. Ti pritegnejo poglede meščanov in turistov tudi tedaj, ko se - kot denimo ob občinskem prazniku 11. aprila - v kostumih sprehodijo po mestnih ulicah.
Kako so živeli v 20. stoletju
Muzej novejše zgodovine Celje, ki deluje na treh lokacijah, se vsebinsko posveča življenju Celja in njegovih prebivalcev v 20. stoletju. Največ o tej tematiki prinašata stalni razstavi Živeti v Celju ter Zgodbe mesta, veliko zanimanja pa pri mladih obiskovalcih zbujajo tudi druge zbirke, denimo zobozdravstvena zbirka in Fotohiša Pelikan.
Temnejšo plat novejše zgodovine mesta razkrivata razstava v Starem piskru in portal Ce-NOB.
Raznovrstne tematike pa v muzeju obravnavajo na občasnih razstavah. Tako so denimo v sklopu 80-letnice mladinskega pevskega festivala oblikovali občasno razstavo Celje poje, ki bo na ogled do 20. septembra.
Interaktivne in ustvarjalne delavnice v Tehnoparku
Med prvomajskimi počitnicami v Tehnoparku otrokom ponujajo raznolike, interaktivne in ustvarjalne delavnice, ki združujejo učenje, tehnologijo, znanost in zabavo. Osrednji novosti sta Naša mini klinika, kjer otroci skozi igro spoznavajo delovanje bolnišnice, skrb za zdravje ter poklic zdravnika, ter delavnica temeljnih postopkov oživljanja, v kateri se naučijo pravilnega ukrepanja ob srčnem zastoju. Na delavnici lego robotike udeleženci razvijajo znanja iz programiranja in tehničnega razmišljanja, Čarovniška akademija pa spodbuja kreativnost in raziskovanje znanstvenih pojavov skozi "čarobne" aktivnosti. Otroci, ki sta jim bliže tehnika in naravoslovje, pa se lahko preizkusijo v 3D-modeliranju in tisku ali pa sodelujejo na kozmetični delavnici. Ustvarjalni del programa dopolnjuje likovna delavnica risanja anime junakov, ki spodbuja domišljijo in umetniško izražanje. Delavnice so večinoma namenjene starejšim od osem let, nekatere so vključene v ceno ogleda, druge pa so plačljive.
Na gradu v znamenju grofov Celjskih
Na Celjskem gradu, ki ga upravlja zavod Celeia Celje, med 26. aprilom in 3. majem organizirajo počitniški program, namenjen predvsem družinam in otrokom. Poleg ogledov pod vodstvom kostumiranih vodnikov in pobarvanke velikanke, h kateri bodo lahko vsakodnevno prispevali vsi zainteresirani, se bo zvrstilo tudi nekaj delavnic. V grajski tiskarni bodo obiskovalci spoznavali srednjeveške tehnike tiska, viteško šolo pa so navdihnili najbolj znani zgodovinski prebivalci mesta, grofje Celjski. Na programu bodo še delavnica alkimije, grajske poslikave z grajskim slikarjem, ki ustvarja karikature in like, ter živa izložba, ki skozi kratke prizore oživlja življenje celjskih grofov. Na delavnici kaligrafije bodo udeleženci spoznavali umetnost lepe pisave, ustvarjali pa v kulinarični delavnici ter delavnici izdelovanja mozaikov. Že v soboto, 25. aprila, pa pripravljajo enodnevni dogodek Pomlad na Celjskem gradu s podobnim programom.
Zavod Celeia upravlja tudi Drevesno hišo v Mestnem parku, kamor se lahko meščani umaknejo iz mestnega vrveža in se ob animacijah za vso družino sprostijo v naravnem okolju, in Spominsko hišo svetovne popotnice Alme Karlin.
Turiste želijo zadržati dlje časa
"Želeli bi si, da bi obiskovalci v Celju ostali dlje časa, zato se z občinami Laško, Dobrna, Podčetrtek in Šentjur regijsko povezujemo pod blagovno znamko Dežela Celjska, da bi jim lahko ponudili več vsebin," pojasnjuje Špela Hribernik, referentka za turizem v zavodu Celeia. Celje svoj turistični potencial vidi zlasti v inovativnosti in zgodovinskih zgodbah, ki odražajo lokalno identiteto, dodaja sogovornica. "Predvsem pri grofih Celjskih ljudi bolj kot gola zgodovinska dejstva pritegnejo zgodbe, zlasti tiste, ki še vedno burijo domišljijo, ker dejstva niso povsem dokazana: od kod je pravzaprav izvirala Veronika Deseniška, kje in kako je umrla, kje je pokopana in podobne," našteva Hribernikova, ki se priložnostno prelevi ravno v Veroniko Deseniško.
Med možnimi nastanitvami v Celju Špela Hribernik omenja kapacitete v starem mestnem jedru, sicer pa je mesto privlačen cilj tudi za goste termalnih krajev v regiji. Večina teh se za izlet odloči z lastnim prevozom, Hribernikova pa spomni, da je v Celje iz Laškega, Rimskih Toplic in Rogaške Slatine mogoče priti tudi z vlakom. Obiskovalci brez lastnega prevoza se lahko na Celjski grad podajo z lokalnim avtobusom.
