"Nastop pod studijskimi žarometi, najverjetneje rahlo potnih rok in plitvega diha, ni mačji kašelj.
Veliko komentarjev na družbenih omrežjih je v teh dneh letelo v smeri, da je ljudi sram, kaj gleda vrhovna Slovenija. Mene ni bilo prav nič sram. Ta kampanja se mi vendarle zdi bolj kulturna kot zadnji dve. Soočenje na nacionalki, ki sta ga sicer korektno in enakopravno vodila Jasmina Gregorec in Janez Krušič, me je, priznam, dolgočasilo.
V čem se načete teme razlikujejo od tistih iz kampanj 2018 ali 2022? V kakšnem krogu se vrtimo leta 2026? Na POP TV vsebinsko ni bilo bistveno drugače pa vendar bolj zanimivo. Uroš Slak je, v svoji preverjeni taktiki, da areno prepusti nastopajočim, ustvaril ključen preobrat kampanje. Nekdo je razkril svoj pravi psiholški profil in niti ne tako pozoren opazovalec je lahko hitro opazil kam pes moli taco.
Greinerjeva agresivnost, prostaški ton in mestoma nezrelost so zasenčili vsebino. Frangež se je med napadi težje izrazil, pa vendar jasno predstavil svoja programska izhodišča. Mimogrede, za nastop na nacionalki je izbral tudi najbolj premišljeno oblačilo med kandidati. Tudi z obleko namreč sporočamo, koliko spoštovanja namenjamo ljudem, ki nas poslušajo. Katja Koren je delovala mirno in zadržano, da ji manjka konkretnih idej, je pokazala tudi na nacionalki, ko je imela težave pri naštevanju treh ključnih projektov, za razliko od Baumana, ki je spretno vodil svojo linijo, si večkrat izboril besedo in vsebinsko povedal največ. Njegovo ponavljajoče se sklicevanje na korporativne izkušnje na naslednjem soočenju me sicer ne prepriča. Maribor ni podjetje. Prav tako nas ne fascinirajo več tisti, ki najhitreje govorijo o številkah. Te so sicer nujne za transparentnost in odgovorno upravljanje, vendar ne povedo, kakšno skupnost ustvarjamo. Zato je zame nedopustna Greinerjeva izjava v smeri, da bi si Mariborčani morali vzeti pravico biti jezni. Jeza, napuh in pohlep so trije od sedmih smrtnih grehov. Si res želimo skupnosti, ki jo mobilizira jeza, namesto da bi jo povezovali odgovornost, solidarnost in zaupanje? Z marsikatero modro mislijo so nastopili tudi kandidati, ki jih javnomnenjske raziskave ne uvrščajo med vodilne. Vodopivec, Matvoz, Zgoznik, le Jurišič ga z odprtjem Koroške res mimo seka.
Zakaj sta obe medijski hiši postregli s tako ozkim krogom tem, mi ni jasno. O kulturi, sociali, zdravstvu, športu, medgeneracijskem sobivanju, identiteti mesta in še kakšni temi, ki ne sledi principu krampa in lopate, prav nič.
Kampanje še ni konec. Najzanimivejši del je pred nami. Pred nami je odločitev, ki je več kot izbira programa. Bomo izbrali človeka, ki meni, da zna vladati drugim, ali človeka, ki zna najprej obvladovati samega sebe?"
