Jana Juvan
V desetih letih so mariborski helikopterski reševalci opravili več kot 1850 intervencij in pomagali številnim življenjsko ogroženim pacientom. A čeprav število posredovanj narašča, se še vedno spoprijemajo z organizacijskimi omejitvami. Zaradi 350 metrov oddaljenih prostorov zdravstvenega osebja potrebujejo približno 13 minut od aktivacije do vzleta, čeprav bi ta čas lahko skrajšali za pet minut z drugačno organizacijo. Na to je ob deseti obletnici delovanja helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) v Mariboru opozoril eden od njenih pionirjev Štefan Mally.
"V desetih letih delovanja je ekipa HNMP Maribor opravila več kot 1.850 medicinskih intervencij. Obseg dela iz leta v leto narašča, kar jasno potrjuje pomen te oblike nujne medicinske pomoči," je na slovesnosti ob obletnici na Letališču Edvarda Rusjana dejal direktor Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor dr. Jernej Završnik.
Povedal je tudi, da so lani 302-krat aktivirali helikopter, pri čemer so izvedli 248 intervencij. V 25 primerih so potrebo po helikopterju preklicali, v 24 primerih pa izvedbe niso dopuščale vremenske razmere. Letos je bilo aktivacij še več. Do 1. oktobra so jih zabeležili že 310, torej osem več kot v celotnem letu 2025. Izvedli so 243 intervencij, v 45 primerih so potrebo po helikopterju preklicali, v 18 primerih pa je posredovanje preprečilo vreme. "Ti podatki potrjujejo, da so terenske ekipe NMP in urgentne ekipe regionalnih bolnišnic prepoznale prednosti helikopterske nujne medicinske pomoči. HNMP Maribor je danes nepogrešljiv del sistema nujne medicinske pomoči v severovzhodni Sloveniji," pravi Završnik.
Po njegovih besedah je služba v desetih letih v celoti upravičila svoj obstoj. Prebivalcem omogoča hitrejši dostop do ustrezne zdravstvene oskrbe, povečuje možnosti preživetja ter zmanjšuje dolgoročne posledice hudih poškodb in nenadnih življenjsko ogrožajočih stanj.
Ob deseti obletnici pa Završnik opozarja tudi na pogoje, ki jih bo treba zagotoviti za nadaljnji razvoj službe. Med ključnimi prioritetami so "zagotovitev ustreznih prostorov za osebje v neposredni bližini helikopterskega hangarja, ustrezna logistična podpora letalskim posadkam, namenski helikopterji za primarno nujno medicinsko pomoč ter stalno nadgrajevanje znanja in usposobljenosti ekip, vključno z uporabo vitla za dostop do pacientov na težko dostopnih terenih."
Pet minut, ki bi jih lahko prihranili
Kot pravi predstojnik enote nujne medicinske pomoči v ZD Maribor dr. Tine Pelcl se skrajšujejo odzivni časi, a ne tako, kot bi si želeli. Ključna težava je v tem, da je helikopter fizično odmaknjen od prostorov zdravstvenega osebja, zato potrebujejo okoli 13 minut od klica na pomoč, da sploh vzletijo, kot pove njegov predhodnik in eden od pionirjev HNMP v Sloveniji, Štefan Mally, ki je sodeloval tudi pri vzpostavitvi mariborske baze. "Rešujemo življenja, zmanjšujemo invalidnosti, na to smo lahko ponosni. Imamo pa cilje za naslednjih 10 let - glavni je skrajšati odzivni čas, ki bi lahko bil vsaj pet minut krajši, saj so naši prostori zdaj oddaljeni od tu 350 metrov," je dodal Mally.
Na slovesnost je prišel tudi Robert Sabol, eden največjih kritikov trenutne ureditve HNMP, ki pa po novem deluje tudi kot svetovalec ministra za zdravje za to področje. Napoveduje, da bodo vzpostavili še tretjo bazo za HNMP v državi, ki bi povrhu vsega delovala 24 ur na dan. Predvidoma bi bila locirana nekje v okolici Trebnjega. "Imamo krasne komponente - tako letalske kot medicinske posadke. Povezati jih je le treba v dober, transparenten in delujoč sistem," je dejal. Prizadeva si tudi za namenski helikopter ter da bi bila celotna organizacija HNMP in plovila pod okriljem zdravstva - zdaj namreč prevoze izvaja vojska. Podpira pa tudi idejo prestavitve obstoječih baz v Mariboru in Ljubljani stran od mednarodnih letališč, saj to dodatno otežuje hitro delovanje posadk. Sprememb sicer ne pričakuje čez noč, ampak v roku nekaj let, saj to pomeni tudi ureditev infrastrukture in šolanje osebja. "Če je polet odpovedan zaradi vremena, je razumljivo. Če pa je zato, ker je resursov premalo, pa je to treba izboljšati," je še komentiral odpovedi poletov.
"Prevečkrat moramo sprejemati kompromise"
Razlog za to, da je intervencij čedalje več, so tako večje potrebe starajočega se prebivalstva kot tudi večja osveščenost ekip na terenu, da je helikopter na razpolago, ocenjuje urgentni zdravnik Primož Valher, eden od 17 zdravnikov iz ekipe mariborske HNMP. Najpogosteje sicer rešujejo ljudi ob srčnih infarktih in možganskih kapeh, pa tudi hujših poškodbah, sploh hrbtenice. Mariborsko ekipo pokličejo tudi, kadar ljubljanski helikopter ni na razpolago, ker opravlja druge naloge (denimo medbolnišnične transporte). Če jih pokličejo iz zelo oddaljenih krajev, so seveda v dilemi, ali je tak transport s helikopterjem sploh smiseln. "Prevečkrat moramo sprejemati kompromise in to nas boli. Takih zgodb ne bi smelo biti," iskreno pove Valher. Zato pozdravlja idejo ne le namenskega helikopterja, ampak tudi namenske službe, ki bi torej opravljala le te naloge.
