
V središču severnega Pacifika plava ogromna količina plastičnih odpadkov. Nova študija kaže, da koncentracija mikroplastike na tem območju strmo narašča in presenetljivo spreminja barvo samega oceana.
Raziskovalci z Univerze v Bergnu na Norveškem opažajo to spremembo celo na satelitskih posnetkih. Vodilna raziskovalka Sheae Cheatham pojasnjuje: "Ob prvem pregledu podatkov smo občutili šok in vznemirjenje." Takoj zatem so preverili še dva niza satelitskih podatkov, da so potrdili svoje ugotovitve in izključili morebitne napake.
Veliki pacifiški otok smeti in optične lastnosti plastike
Veliki pacifiški otok smeti je znotraj ogromnega oceanskega vrtinca, ki deluje kot zbirališče za plastiko in zajema površino, ki je dvakrat večja od Teksasa. Po ocenah iz leta 2018 vrtinec skriva približno 1,8 bilijona kosov plastike, ki skupaj tehtajo okoli 79.000 ton. Čeprav večino te mase predstavlja zavržena ribiška oprema iz različnih držav, po številu kosov močno prevladujejo drobni delci mikroplastike. Ti predstavljajo 94 odstotkov vseh plavajočih predmetov, a le osem odstotkov skupne mase.
Znanstveniki so najprej v laboratoriju raziskali, kako mikroplastika vpija in sipa svetlobo. Njene optične lastnosti so primerjali z naravnimi snovmi v morski vodi, kot sta fitoplankton in minerali. Ugotovili so, da mikroplastika sipa svetlobo na zelo specifičen način. Fitoplankton na primer vpija modre in rdeče valovne dolžine, zato je ocean videti bolj zelen. Mikroplastika pa svetlobe v vidnem spektru ne vpija močno, temveč jo močno sipa. Zato ocean posvetli, in sicer hkrati v modrih in zelenih valovnih dolžinah.
Satelitski posnetki razkrivajo cian odtenek
Raziskovalci so s pomočjo modelov preverili, ali današnja satelitska tehnologija sploh zaznava te optične spremembe. Simulacije potrjujejo, da se optični učinek lahko pojavi pri koncentracijah mikroplastike, ki verjetno že obstajajo v Velikem pacifiškem otoku smeti. Zato so analizirali satelitske zapise med letoma 2002 in 2022. Analiza razkriva subtilno, a statistično pomembno posvetlitev oceana v modrih in zelenih valovnih dolžinah v bližini otoka smeti. Ocean tam postopoma dobiva opazen cian odtenek.
Čeprav to še ne predstavlja povsem dokončnega dokaza, znanstveniki opozarjajo, da naravne spremembe izjemno redko povzročajo takšne učinke. Za popolno potrditev morajo raziskovalci oditi neposredno na lokacijo in testirati vzorce morske vode. Cheathamova opozarja: "Odstranjevanje mikroplastike iz vode je praktično nemogoče, saj delci zlahka vstopijo v prehranjevalni splet in pristanejo na naših krožnikih." Zato strokovnjaki poudarjajo, da moramo nujno preprečiti nadaljnji vnos plastike v vodo, saj bomo le tako omilili katastrofalne posledice za okolje.











