Asto Vrečko je zanimalo, ali bo vlada spoštovala voljo volivcev, ki so jo izkazali na posvetovalnem referendumu o plačevanju obveznega RTV-prispevka. Končnih rezultatov sicer še ni, delni uradni izidi pa za zdaj kažejo, da je le nekaj več volivcev glasovalo v prid temu, da obvezni RTV-prispevek ostane.
"Nismo dobili nekega, bom rekel, odločilnega rezultata," je dejal Janez Janša. "Polovica ljudi podpira eno rešitev, polovica pa drugo rešitev," je nadaljeval z odgovorom, pri tem pa omenil tudi, da je bila volilna udeležba okoli 55-odstotna. "Mislim, da je zelo žalostno. Polovica volilnega telesa, ki ga zadeva zanima, misli, da si nacionalna televizija, za katero se na leto porabi 160 milijonov evrov, ki ima več zaposlenih, kot ima Slovenska vojska vojakov, ne zasluži financiranja, ki bi bilo obvezno," je dejal Janša.
Nato pa je še ocenil, da je javna RTV Slovenija "nezakonito" aktivno sodelovala v predreferendumski kampanji o tej zadevi. "In smo vsi lahko videli to pristranskost," je poudaril Janša. "Veliko vprašanje je, za koga je ta rezultat poraz. Če je poraz za koga, potem je to za glomazno medijsko hišo, za katero se zapravi 160 milijonov evrov na leto," je ocenil predsednik vlade in stranke SDS.
"Kaj boste naredili v tem primeru, ko je polovica ljudstva za obvezni prispevek, polovica pa želi, da obveznega prispevka ni. To ni bilo odločanje o zakonu, to je bilo posvetovanje," je še menil Janša.
V dopolnilnem odgovoru je še govoril o tem, da je bil v času njegove prve vlade leta 2005 sprejet zakon o RTV, ki da je veljal skoraj 20 let. "Težave so se začele, ko ste jo depolitizirali in ko se je sestavil en organ, ki je hkrati pristojen za program in za financiranje," je menil, pri čemer je dejal, da je javni zavod v finančnih težavah, ker "so tam, kar se tega tiče, očitno amaterji in ne morejo funkcionirati ob 160 milijonih denarja".
"Zdaj, kar se tiče volje ljudstva, za katero pravite, da je bila glede tega vprašanja tako jasno izražena. Zdaj, če ste tako prepričani, zakaj ste proti prostovoljnemu prispevku? Saj, vsak, ki enako razmišlja kot vi, bo to z veseljem plačal, pa se ne bo nič spremenilo," je svoj odgovor zaključil z vprašanjem.
Vrečko: Gre za politično podrejanje RTV
Asta Vrečko je nato menila, da bi moral državni zbor o tej temi opraviti širšo razpravo, o čemer bodo odločali poslanci, po pričakovanjih, pa tega ne bodo izglasovali. Dejala je, da je bilo izrečenih "kar nekaj neresnic". Pri tem je poudarila, da "so številni nasprotovali" zakonu, ki je bil sprejet leta 2005. Pa še, da je javni medij namenjen tudi temu, "da hrani arhivske posnetke, ima glasbeno produkcijo in vse ostale stvari, ki so ključne tudi za našo državo, konec koncev tudi oddajnike in je del varnostne infrastrukture". Na koncu pa je še poudarila, da tudi Janša ve, da se RTV Slovenija "ne more financirati s prostovoljnimi prispevki". "In zaradi tega je takšna demagogija z vaše strani kot nekoga, ki je v politiki več kot 35 let, in to nedvomno zelo dobro pozna, pravzaprav škandalozno. Gre se za nekaj drugega, gre se za politično podrejanje RTV," je zaključila svojo zahtevo za razpravo o tem vprašanju.
