Ljudje že od nekdaj opazujejo nebo in poskušajo napovedati vreme. Znana britanska operativna meteorologinja Kathryn Chalk, ki pripravlja vremenske napovedi za velike televizijske hiše, potrjuje, da imajo nekatere stare modrosti znanstveno podlago. Rdeče nebo res prinaša določena sporočila o dogajanju v atmosferi. Barva neba namreč nastane zaradi načina, kako se sončna svetloba razprši v zraku, in kaže na premikanje vremenskih sistemov.
Kljub temu strokovnjakinja opozarja, da zgolj opazovanje oblakov ne zadošča. V pogovoru za britanski Sky News je pojasnila, da določene vrste oblakov dajejo koristne namige. Visoki oblaki pogosto nakazujejo prihod vremenske spremembe, medtem ko kopasti oblaki, ki nastajajo čez dan, napovedujejo popoldanske in večerne plohe. Preden meteorologinja poda uradno napoved, vedno preveri še radarske slike, meritve in prognostične karte.
Zakaj krave ne napovedujejo dežja?
Mnogi ljudje še vedno verjamejo mitu, da krave s poležavanjem na tleh napovedujejo dež. Chalkova to prepričanje zavrača in poudarja, da obnašanje živali ne predstavlja zanesljivega kazalnika prihajajočih padavin. Vremenoslovje danes temelji na natančnih izračunih in verjetnostih, čeprav popolna zanesljivost ne obstaja. Štiridnevna napoved danes dosega enako natančnost, kot jo je imela enodnevna napoved pred tridesetimi leti. Atmosfera deluje kot kaotičen sistem, kjer že majhne spremembe močno vplivajo na končni rezultat.
Sneg in nevihte predstavljajo največji izziv za napovedovanje vremena. Razlika ene same stopinje Celzija odloča, ali bo padal sneg, dež ali žled. Nevihte nastajajo zaradi drobnih sprememb v ozračju, ki jih računalniški modeli težko zaznajo vnaprej.
