Barbara Bradač
V Veliki dvorani Lutkovnega gledališča Maribor so ob prazniku mesta Maribor podelili priznanja in nagrade. Letošnji prejemniki imajo skupno rdečo nit, skrb za ljudi od rojstva do slovesa. Med letošnjimi prejemniki najvišjega mestnega priznanja je 87-letna Magda Žezlina, prva varuhinja bolnikovih pravic v Sloveniji. Naziv častnega občana je prejel prof. dr. Veljko Vlaisavljević, pionir reproduktivne medicine v Mariboru.
Šesta častna občanka in pionir zunajtelesne oploditve
V zahvalnem govoru je Žezlina kot običajno na prvo mesto postavila druge, izrekla je čestitke drugim prejemnikom priznanj in spregovorila o tem, kaj naziv pomeni njej. "Hvaležna sem, da ste prepoznali mojo vlogo varuhinje bolnikovih pravic, kar sem začela delati tistega leta, ko sem se upokojila. Bilo je precej dela. To, kar sem želela, sem dosegla." Priznanje ji veliko pomeni, a v njem je tudi grenkoba, ker bi si ga želela prejeti prej, ko bi ga lahko sprejela z več moči. Je šele šesta ženska, ki je od leta 1962 prejela ta naziv. Žezlina je po končanem učiteljišču nadaljevala študij socialnega dela in napisala prvo diplomsko nalogo s področja socialnega dela v šolstvu, ki ga je nato pomagala tudi uvajati v praksi. Za gradnjo doma, pozneje poimenovanega po Liziki Jančar, je pridobivala denar in dokumentacijo. Po osamosvojitvi je bila izvoljena v mariborski mestni svet, leta 2003 pa je postala prva varuhinja bolnikovih pravic v Sloveniji. To funkcijo je opravljala do leta 2010. Velike zasluge ima tudi za sprejetje zakona o pacientovih pravicah.
Vlaisavljević je naziv častnega občana prejel za izjemne dosežke na področju reproduktivne medicine in embriologije. Leta 1983 je v Mariboru začel razvijati program zunajtelesne oploditve. Pod njegovim vodstvom so v centru uvajali sodobne metode oploditve z biomedicinsko pomočjo, nekatere prvič v Sloveniji. Oddelek za reproduktivno medicino se je razvil v enega vodilnih centrov za zdravljenje neplodnosti. Po njegovi zaslugi se je rodilo več kot 9000 otrok. "Do zdaj sem bil navajen na strokovna priznanja in nisem pričakoval, da bom še kjerkoli deležen kakšnega priznanja. Mi izjemno veliko pomeni. Posebej, ker mi je Maribor, ko sem se odločal, kjer bi delal, bil opcija, na katero sploh nisem pomislil, da bi jo zavrnil, čeprav sem imel več ponudb. Maribor mi je bil vedno pri srcu. Pri ustanavljanju oddelka za reproduktivno medicino smo si vedno prizadevali, da Maribor zapišemo na karto Evrope." Priznanje razume kot nagrado vsej ekipi, od mladih raziskovalcev in embriologov do zdravnikov in medicinskih sester. "Delali smo v pogojih, ki niso bili takšni, kot je izgledalo navzven. Borili smo se za vsako epruveto."
Zlati grb je prejela psihiatrinja Jožica Gamse za delo z ranljivimi skupinami, zlasti s starejšimi, osebami z demenco ter neozdravljivo bolnimi in umirajočimi. Leta 1997 je kot prva psihiatrinja začela obiskovati paciente na domu, že leta 1989 pa je ustanovila skupino za samopomoč za ženske z rakom na dojki, pozneje pa sodelovala pri razvoju paliativne oskrbe in podpore žalujočim. Tudi po upokojitvi ostaja dejavna na področju geriatrične psihiatrije in demence. "To priznanje ni samo zame, ampak tudi za skrb za duševno zdravje starejših. Pomembno je, da starejši ohranijo smisel življenja tudi takrat, ko telo ne zmore več toliko, ko peša tudi um in človeka obremenjujejo strahovi, kaj bo jutri in ali bo še slabše. A živimo tukaj in zdaj in to je edini čas, ki ga imamo."
Srebrni grb je pripadel Lidiji Šestak Zorič, ki od leta 2008 vodi Sonček – Mariborsko društvo za cerebralno paralizo. Pod njenim vodstvom je društvo razširilo programe in razvilo osebno asistenco, danes pa zaposluje več kot 250 osebnih asistentov. "To je dokaz, da se srčna vztrajnost in delo za ljudi opazita in cenita. Priznanje želim deliti z vsemi, ki soustvarjajo naš Sonček, s starši in vsemi, ki si prizadevajo za kakovostnejše življenje ljudi z oviranostmi. Osebno pa mi ogromno pomeni, ker je to nagrada mojega mesta, v katerem živim in delam."
Bronasti grb je prejel Center za pomoč na domu Maribor za delovanje na področju socialnega varstva. Listine mesta so dobili Društvo popotnikov Vagant, območni odbor Slovenskega društva Hospic in Društvo ljubiteljev starih motornih vozil Veteran klub Maribor. Vagant je v 31 letih delovanja pripravil približno tisoč dogodkov, s katerimi je predstavljal kulture sveta in spodbujal medkulturni dialog. Hospic je bil nagrajen za podporo v paliativni oskrbi, Veteran klub pa za ohranjanje tehnične dediščine.
Župan: Prihodnost mesta ustvarjamo sami
Župan Aleksander Saša Arsenovič je v slavnostnem govoru 862 let zgodovine Maribora povezal z ljudmi, ki so ga gradili in mu pomagali skozi prelomna obdobja. "Prihodnost mesta ni nekaj, kar se nam zgodi, ampak je nekaj, kar ustvarjamo sami," je dejal. Po njegovih besedah Maribor potrebuje kakovostna delovna mesta, investicije in priložnosti, zaradi katerih bodo mladi in družine svojo prihodnost načrtovali v mestu. Omenil je tudi decentralizacijo države, ustanovitev pokrajin in boljše izkoriščanje mestnih potencialov, med njimi mariborskega letališča. Poudaril je, da se varovanje dediščine in razvoj ne izključujeta. "Maribor ni muzej. Maribor je živo mesto," je dejal. Mesto mora po njegovih besedah spoštovati preteklost in hkrati ustvarjati prostor za prihodnost. "Zidovi lahko preživijo stoletja. A brez ljudi mesto ne more živeti," je sklenil ter nagrajencem čestital za njihov prispevek. "Z vami je Maribor vsak dan boljši."
