Dr. Boris Vezjak, politični analitik, filozof: "Spremljamo razkroj slovenske politike, ki vse bolj spominja na vaški sejem, kjer okoli nabasanih stojnic krožijo že zdavnaj razkrinkani mešetarji in prekupčevalci. Le da v parlamentu ne trgujejo z blagom, ampak z voljo volivcev. In ker to počnejo na račun demokratičnih standardov in izigravanja volilnega izida, se ponuja enaka beseda, ki jo je v preteklosti izrekel predsednik vlade Robert Golob ob podobnih kupčijah na Trstenjakovi: veleizdaja.
Parlament je bil danes prizorišče moralnega bankrota brez primere. Izvoliti človeka z najtežjo možno hipoteko spornih preteklih ravnanj kaže, da so standardi padli pod raven, kjer sploh še lahko govorimo o njih. V tej organizirani prevari, v kateri sodelujejo Zoran Stevanović, Janez Janša, Jernej Vrtovec in Anže Logar, že dva tedna spremljamo isto igro: kako si oblast priboriti skozi zadnja vrata.
Pri Stevanoviću je problematično prav vse: njegov osebni profil, konflikten način delovanja, njegova več kot sumljiva preteklost in pravnomočne obsodbe, njegova izrazito antisistemska drža, kjer bo po novem šef taistega sistema. Dodajmo še očitno manipulacijo: zgodbo, da o kandidaturi ni vedel in da je zanjo izvedel iz medijev, kar mu je nato 'dalo idejo'. Kako slabo zrežiran prizor! Kdo naj temu verjame?
Politika kot poklic pri nas še nikoli ni bila tako razvrednotena. Ironija je skoraj groteskna: v trenutku, ko se etični standardi sesuvajo, se plače poslancev višajo. Kot da bi za vsako stopnico nižje sledila stopnica višje nagrade.
Tako pa mešetarji predlagajo mešetarje, ljudje z debelimi kartotekami grehov se v parlamentu nasmihajo, kot da gre za slavnostni sprejem in ne za institucionalni pogreb. In ja, uganili ste: zadovoljni ob svoji prevari zraven še ploskajo."
Biščak: Dobivamo oblastnike prelomljenih besed
Bivši politik in politični analitik Bogdan Biščak: "Današnja ustanovna seja DZ je pravzaprav zgodovinska, verjetno ne le z vidika Slovenije, ampak precej širše. Sicer nisem raziskoval, ampak sem prepričan, da bi težko našli državi, kjer so za predsednika parlamenta izvolili obsojenca za kaznivo dejanje in predsednika najmanjše parlamentarne stranke obenem. Slovencem nam je to uspelo.
Stevanovič je v govoru po izvolitvi (tudi pred njo)veliko govoril o ljudeh, ki jim je treba dati moč, a se obenem slabih 20 dni po volitvah, zaradi boljšega finkcionarskega fotelja, priklonil moči politične nomenklature. Podporo, ki jo je dobil zase osebno, bo namreč v nadaljevanju moral poplačati s podporo osebi (Janši seveda)i, ki jo je v preteklosti označeval kot 'najbolj etabliranega predstavnika starega sistema'. In se s tem odpovedal vsej svoji nekaj letni retoriki protisistemskega junaka. Da bo kuverta, ki jo je deponiral pri notarju (z Janšo nikoli) ostala zaprta, je nujen sestavni del te kloake.
Ni pa Stevanović edini, ki se je danes moral zaradi sle po oblastnih foteljih podati na pot nategovanja ljudstva. Drugi je seveda Janša. Od velike retorike o graditvi koalicije z volilci, o ustavni koaliciji razuma, o tem, da ga ne zanima kolacija s 46 glasovi in o trdni koaliciji, ki bo lahko izvajala razvojne poteze, se po tej kravji kupčiji s Stevanovićem (in trojčkom Trio Fantasticus) kaže koalicija, ki še 46 glasov ne bo imela (Resnica bo verjetno prispevala le glasove, v koalicijo pa ne bo šla).
Skratka, dobivamo oblastnike prelomljenih besed in neoliberalnih politik."
