Na tajnem glasovanju je imenovanje Zorana Stevanovića podprlo 48 poslancev, 29 jih je bilo proti. V Levici in Vesni ter stranki SD glasovnic niso dvignili. 48 poslancev imajo sicer skupaj stranke SDS, trojček okoli NSi, Demokrati in Resnica. Stranka Gibanje Svoboda ima v novem sklicu parlamenta 29 poslancev.
Novoizvoljeni predsednik DZ je v nagovoru poslancev dejal, da funkcijo prevzema "z jasnim zavedanjem, da dvorana DZ ni prostor, kjer zmagujejo posamezniki ali stranke, je prostor, kjer mora zmagovati Slovenija". Pozval je h gradnji mostov, ne zidov. Prepričan je, da politika prihodnosti ne more biti politika izključevanja.
"Slovenija ni samo ideja, Slovenija so ljudje - ljudje, ki so nam dali mandat, ljudje, ki od nas ne pričakujejo popolnosti, pričakujejo pa poštenost, ne pričakujejo čudežev, pričakujejo pa trud in predvsem pričakujejo, da jih ne pozabimo takoj po tistem, ko se zaprejo volišča," je dejal Stevanović v nagovoru po izvolitvi na mesto za predsednika DZ, za kar je dobil podporo 48 poslancev in poslank.
Izpostavil je, da zaupanje volivk in volivcev ni samoumevno. "Je posojilo in kot vsako posojilo ga je treba vračati z delom, z odgovornostjo, z besedo, ki velja. Če želimo vrniti zaupanje v politiko, moramo začeti pri osnovah, pri spoštovanju, pri poslušanju, pri zavedanju, da nihče od nas nima monopola nad resnico," je dejal. S tem bodo naredili več, kot s katerimkoli zakonom, je dejal.
Politika prihodnosti po njegovih besedah ne more biti politika izključevanja, ne more biti politika etiketiranja, delitev in nenehnega ustvarjanja sovražnikov. To je pot, ki vodi v slepo ulico. Pot, ki jo moramo danes ubrati, je drugačna, je pot povezovanja, pot transparentnosti, pot odgovornosti.
Kot predsednik DZ bo naredil vse, da bo DZ postal prostor dialoga, kjer se sliši argument, išče rešitev, ne pa krivca. Razlike so bistvo demokracije, razlika pa je med tem, ali se ne strinjamo ali pa se ne spoštujemo, je dejal.
Tudi funkcija predsednika DZ po njegovih besedah ni zgolj protokolarna, ampak je tudi simbolna. "Je simbol in danes v času, ko živimo v močno razdeljeni družbi, v času globalnih napetosti, vojn, negotovosti, draginje in strahu za prihodnost, ta simbol pomeni nekaj več, pomeni priložnost in hkrati dolžnost, da postanemo most, ne zid," je dejal.
"V takšnem času si majhna država, kot je Slovenija, ne more privoščiti razkošja notranjih razdorov," je izpostavil. Moč poslancev pa je v cilju, da Slovenija ostane varna, stabilna in pravična država, kjer ima vsak človek občutek, da nekaj šteje. "Naša naloga je, da ustvarimo pogoje, v katerih bodo ljudje lahko dostojno živeli," je dejal.
Zaveda se, da mandat ne bo lahek. "Vprašanje pa ni, ali bo težko, vprašanje je, ali bomo znali stopiti korak višje od vsakodnevnih delitev ali bomo znali, ko bo treba dati državo pred stranko, ljudi pred točke, prihodnost pred trenutni aplavz. To je preizkus, ki nas zdaj čaka in to je odgovornost, ki jo tudi jaz danes brez lažne skromnosti sprejemam. Kot predsednik državnega zbora bom skrbel, da bo delo potekalo po pravilih, da bo spoštovan red, da bo vsak imel možnost povedati svoje, a hkrati bom vedno znova spomnil na nekaj, kar je pomembneje od vsakega poslovnika, da smo tukaj zaradi ljudi," je obljubil.
Želi si, da bi čez čas lahko rekli, da so znali stopiti skupaj, ko je bilo to najbolj potrebno. Če jim to uspe, bo Slovenija država, na katero bo ponosen vsak prebivalec. "Država, kjer ljudje verjamejo, da politika dela zanje, in ne obratno, to je edini naš cilj in to je obljuba, ki jo danes dajem," je sklenil.
Predlagali so ga poslanci Resnice, NSi in SDS
Predlagatelji so ocenili, da je Zorana Stevanović "v teh razmerah kandidat, ki lahko poveže različne politične smeri, prevzame vodenje DZ ter zagotovi njegovo polno delovanje ter nemoten potek 10. sklica DZ". Vložitev njegove kandidature so poleg poslancev njegove stranke podprli še trije poslanci NSi in trije poslanci SDS. Resnica ima namreč v DZ le pet poslancev, za kandidaturo jih je potrebovala 10.
V levi sredini so njegovemu imenovanju nasprotovali. V Levici in Vesni ter SD glasovnic niso dvignili, v Svobodi so bili proti.
Na čelo desetega sklica DZ tako drugič v zgodovini stopa predsednik stranke, ki je v DZ prišla z najslabšim rezultatom med izvoljenimi. Na čelu DZ je namreč ob koncu mandata, ko je tedanja vlada Boruta Pahorja 2008-2011 že začela razpadati, nekaj časa sedel poslanec takrat najmanjše parlamentarne in najmanjše vladne stranke LDS Ljubo Germič.
Kot je na seji povedal prvopodpisani pod kandidaturo, poslanec stranke Resnica Nedeljko Todorović, predlagatelji ocenjujejo, da je Stevanović "v teh razmerah kandidat, ki lahko poveže različne politične smeri, prevzame vodenje DZ ter zagotovi njegovo polno delovanje ter nemoten potek 10. sklica DZ".
Potrjeni mandati vseh poslancev
DZ je z 62 glasovi za in nobenim proti potrdil tudi mandate vseh 90 novoizvoljenih poslancev, s čimer je deseti sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa je mandatna doba prenehala. Poslanci imajo zdaj čas za vlaganje kandidatur za mesto predsednika DZ, kdo bi lahko dobil potrebnih 46 glasov podporo pa za zdaj še ostaja neznanka.
Državni zbor je na današnji seji odločal o potrditvi vseh poslanskih mandatov skupaj. Na glasovanju je bilo prisotnih 89 poslancev, 62 poslancev je glasovalo za in nihče proti. Vzdržanih je bilo 27 poslancev SDS, glasovanja se ni udeležil predsednik SDS Janez Janša.
S tem je deveti sklic DZ tudi uradno ustanovljen, medtem ko je dosedanjemu prenehal mandat.
Mandatno-volilna komisija, ki se je sestala med prekinitvijo ustanovne seje, je namreč DZ predlagala, naj potrdi vseh 90 poslanskih mandatov. Ugovorov zoper mandate niso prejeli, so pa v SDS napovedali pritožbo na ustavno sodišče glede zakona o volitvah.
To je v predstavitvi stališč poslanskih skupin izpostavila tudi vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec, ki je dejala, da spoštujejo na volitvah izraženo voljo volivcev, njihov namen pa je zaščita integritete volilnega procesa. Ob tem nanizala že znane očitke o nezakonitosti volišč o predčasnem glasovanju, glasovnicah iz tujine in izpadu spletnega portala Državne volilne komisije. To po mnenju SDS vzpostavlja dvom v zakonitost volilnega procesa in ruši zaupanje volivcev v sistem izvedbe volitev. Napovedala je tudi, da se bodo zavzemali za nujne popravke zakonodaje.
Poslanka Svobode Janja Sluga je v imenu poslanske skupine dejala, da se je zgodba SDS o ukradenih volitvah danes obrnila v poskus izboljšati proces volitev. Pritožb pa da niso vložili, "ker ne obstaja niti en konkreten razlog, zaradi katerega bi lahko bil katerikoli mandat nas 90 sporen".
Tudi poslanec Levice Luka Mesec je v stališču poslanske skupine dejal, da kdor ne priznava rezultata volitev in ustvarja dvom vanj, spodkopava temelje demokracije. SDS je med drugim očital, da se zgledujejo po ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kar je označil za igranje z ognjem. "Trikrat ste bili na oblasti in bi lahko popravili nepravilnosti, ki jih danes očitate," je dodal. Čas za popravke zakonodaje pa je po njegovih besedah med mandatom.
DZ bo v nadaljevanju seje izvolil novega predsednika, poslanci imajo do 15:20 čas, da vložijo predloge kandidatur. To lahko storijo z najmanj desetimi poslanskimi podpisi. Za zdaj je prvi kandidat za predsednika DZ, katerega kandidatura je vložena v DZ, prvak stranke Resnica Zoran Stevanović. Podprta je s podpisi petih poslancev njegove stranke, treh poslancev NSi in treh poslancev SDS, je razvidno iz dokumenta.
Za izvolitev predsednika DZ je na tajnem glasovanju potrebnih 46 glasov. Kdo ima zagotovljene glasove večine vseh poslancev, pa za zdaj še ostaja neznanka.
