Barbara Bradač
V Razvanju pri Mariboru se je že pred osmo uro zjutraj vila več kot dvajsetmetrska kolona ljudi. Nekateri so prišli s praznimi vedri, drugi s plastičnimi zabojniki. Vsi pa z istim ciljem. Jagode. Rdeče, velike, sočne. Jagodna dežela je danes prvič odprla vrata na mariborski lokaciji in že prva ura je pokazala, da zanimanje ni nič manjše kot lani. Morda celo večje.
Med čakajočimi je bilo slišati smeh, pozdrave in pogovore ljudi, ki se tukaj očitno ne srečujejo prvič. "O, pozdravljeni, zdravo!" se pozdravljajo med vrstami in s sodelavci Jagodne dežele. To v Mariboru in Radljah ob Dravi vodi Sabina Pušnik, sicer tudi sodelavka kmeta Andreasa Kürbischa iz sosednje Avstrije, ki je najemnik zemljišč. Mnogi se namreč že poznajo, saj gre za redne in dolgoletne stranke, ki se vsako sezono vračajo na polje po sladke sadeže.
Prvi obiskovalec se je pred vhod postavil že ob pol sedmih zjutraj. "Pet do pol sedmih je bil prvi. Ob sedmih pa se je že začela gneča," pripoveduje Sabina Pušnik. Zaradi dolge vrste so vrata odprli nekoliko pred osmo uro.
Med čakajočimi je bila tudi Marija, ki je prišla prvič. "Moje kolegice so me prepričale," se nasmehne. Sandra je medtem že stara znanka jagodnih polj. "Velikokrat pridem. Prepriča me cena. Vse je tako drago." Janja ima z jagodami doma jasen načrt: "Da naredim domačo marmelado. Enih pet kilogramov bo dovolj."
Postopek je preprost: najprej stehtajo prazno embalažo, na izhodu pa še polno. Vedro se napolni hitro. "Same not’ ne skačejo," je bilo slišati med vrstami, kjer so obiskovalci sklonjeni nad gredami pridno izbirali le najbolj rdeče sadeže, zelene pa puščali za naslednje dni. Osmi uri so prve polne zabojčke že tehtali na izhodu.
"Vsako leto smo tukaj. Zaradi jagod, seveda," je v smehu povedala Antonija, ki je prišla z družino in prijateljicami. Kaj jih prepriča? "Ceeennnaaaaa," odgovori brez oklevanja. Da morajo jagode nabrati sami, jih ne moti. "To ni problem, saj smo navajeni delati," doda. In zagotavlja, da se bo še vrnila.
Letošnja organizacija je bistveno bolj urejena kot lani. Parkirišče je označeno, promet usmerja redar, kaosa ob prihodu skoraj ni bilo. "Lani nas je odziv presenetil. Letos nismo želeli ničesar prepustiti naključju. Čeprav nas lahko še vedno kaj preseneti," pravi Pušnikova.
Priznava, da je bila letošnja sezona dolgo pod vprašajem. "Ker ni bilo dežja, nas je bilo strah, da sezone sploh ne bo. Potem nas je rešil prvi dež. V štirinajstih dneh so se jagode dvignile in popravile. Res smo mislili, da jih ne bo." Zdaj so, kot pravi, sladke in sočne.
Jagodna dežela letos obratuje tako v Razvanju kot tudi v Radljah ob Dravi. V Razvanju so nasad zasadili konec maja lani. "Eno leto potrebujejo, da se ukoreninijo in razrastejo," pojasnjuje Pušnikova.
Cena je letos za dvajset centov višja kot lani – kilogram stane 3,70 evra. "Hitro gre, velike so in debele," zadovoljno pove Ljubica, ki je prišla prvič.
Jagodna sezona se je v Razvanju šele dobro začela. Kdaj bodo vrata znova odprli? Ko bodo dozorele nove. In če gre soditi po današnji gneči, bodo številni spet pripravljeni vstati zelo zgodaj.
