Andreja Kutin
8. november 1976
1977: varnostni pas
Tudi za jugoslovanske voznike se hitro bliža dan D. Prvi januar 1977 je datum, ko bodo tudi za naša osebna vozila obvezni varnostni pasovi.
65. člen pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu namreč določa: Osebni avtomobili, ki imajo vdelane priključke za varnostne pasove, kakor tudi osebni avtomobili bili, ki bodo izdelani in vključeni v promet po 1. januarju morajo imeti vdelane varnostne pasove za prve vrste sedežev. Ker pa isti pravilnik v 64. členu pravi, da morajo imeti vsi avtomobili vdelane priključke za varnostne pasove, to praktično pomeni, da bodo varnostni pasovi po 1. januarju obvezni za osebna vozila na naših cestah.
V zadnjem času je sicer nekaj dilem ali ne bi kazalo z uvedbo varnostnih pasov še malo počakati. V zveznem komiteju za promet in zveze so menda trgovci in proizvajalci izrazili bojazen, da do 1. januarja ne bodo mogli zagotoviti nekaj nad tri milijone pasov, kolikor bi jih potrebovali za osebna vozila v Jugoslaviji./ ... V. B.
9. november 1976
Čestitka Moskvi
V sovjetski prestolnici so včeraj prejeli kitajsko čestitko ob 59. obletnici oktobrske revolucije. Čestitka je prva po Maovi smrti. Od nje so veliko pričakovali, pričakovanja so se delno izpolnila. Kitajska čestitka najprej natanko našteva pet načel za meddržavno normalizacijo s Sovjetsko zvezo, sploh pa ne omenja obmejnega spora. V Moskvi opazovalci menijo, da je letošnja Kitajska čestitka konkretnejša in sprejemljivejša za Sovjetsko zvezo. Lansko je Brežnjev zavrnil zato, ker je bilo v njej načeto obmejno vprašanje. Čestitko sta naslovila na prezidij vrhovnega sovjetskega ZSSR in na sovjetsko vlado stalni komite vsekitajskega kongresa ljudskih predstavnikov in kitajski državni svet.
9. november 1976
Samo po naše ne
S sodelavko sva zavila v vaško gostilno. Ona bi cynar s tonicom, je rekla, jaz pa sem bil kar za slivovko. Mlado dekle, ki je streglo, je prineslo samo mojo slivovko. "Onega drugega pa nimamo," je dejalo. Bi pa ramazotti," se je odločila kolegica, Tudi nimamo," je odgovorilo dekle. "Imaš pa malboro."
S kolegico sva bruhnila v smeh, kar gotovo ni bilo lepo: če seveda odmislim malo verjetno možnost, da se je dekle na najin račun zvito pošalilo. Kaj nama je ostalo drugega, kot naročiti še eno slivovko? Potem sva malce razpredala o tem, kako zapleteno je biti danes gostinski delavec, pa čeprav v kakšnem zakotnem vaškem bifeju. Koliko tujk je treba vedeti, že od naziva "buffet" dalje? Expresso, whiskey, gin, brandy, cherry, cognac, pils, scol, coctail, coca cola, pepsi cola, сосta... In to v navadni oštariji, ki je - žal, ali ne - skoraj povsod pri nas središče družabnega življenja. /... Srečko Niedorfer
9. november 1976
Tajni pogovori v Londonu
Kaže, da bo v Londonu kmalu, morda že jutri, tajni sestanek predstavnikov ZDA, Sovjetske zveze in dvanajstih držav, ki imajo tehnične in tehnołoške možnosti za proizvodnjo jedrskega orožja. Cilj pogovorov je, kot menijo opazovalci v britanskem glavnem mestu, zaustavljanje nadaljnje širitve jedrske oborožitve. V zadnjih letih je bilo več tajnih, kasneje tudi javnih sestankov sedmih držav z razvito jedrsko tehnologijo. Na zadnjem sestanku, junija letos v Londonu, so sodelovale ZDA, SZ, Velika Britanija, Francija, Kanada, ZR Nemčija, Japonska, Švedska, Belgija, Nizozemska, Italija NDR. Reuter je izvedel, da so na tokratni sestanek povabili tudi Češkoslovaško in Poljsko.
10. november 1976
27.750 sadik in čebulic
Delavci Florine, TOZD vzgoja in parki, so na štiri velike in pet majhnih gred ob promenadi v mariborskem parku zasadili 27.750 sadik in čebulic. Na petih manjših gredah so zasadili 11850 čebulic tulipanov in 6500 čebulic muscarij, na štirih večjih pa 9400 sadik mačeh.
11. november
Samoupravni sporazum o varstvu okolja
Samoupravni sporazum o temeljih razvojnega načrta do leta 1980 na področju varstva in izboljšanja človekovega okolja, ki naj bi ga v mariborski občini podpisali še letos, predstavlja novo, višjo stopnjo samoupravnega organiziranja na tem področju.
Izhajajoč iz ustavne pravice, ki zagotavlja vsem občanom zdrave življenjske razmere, naj bi sporazum zavezoval podpisnike za dosledno uresničevanje njihovih obveznosti pri ohranitvi oziroma zagotovitvi zdravega okolja. Samoupravni sporazum se nanaša na malone vse vidike zaščite okolja in torej obravnava to vprašanje kot splošni družbeni interes.
Moto sporazuma je: pri zaščiti človekovega okolja, bodisi naravnega, bodisi tistega, ki ga je ustvaril s svojim delom, se je treba predvsem potruditi, da do škodljivih posegov vanj sploh ne pride, tam, kjer je to že ali še bo storjeno, pa je treba škodo nemudoma odpraviti.
