Franja Žišt
Kultura in družinske navade otrok so del njihove identitete, zato spoštljiv in vključujoč pristop krepi njihovo samozavest in občutek pripadnosti.
Edita, Blerta in Enes so slovenski osnovnošolci, vsem trem pa je skupno to, da so se rodili na Kosovu. Šolo obiskujejo v Slovenski Bistrici, v mestu, ki naj bi bilo "rekorder" po deležu kosovskih otrok med otroci tujci. V osnovnih šolah po Sloveniji je sicer več kot petnajst tisoč učencev tujcev, največ (7915) jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, nato pa s Kosova (3728), sledijo učenci iz Severne Makedonije, Ukrajine in Srbije. Kako šolanje pri nas doživljajo učenci tujci, kaj jim je težko, kaj jih skrbi in kaj veseli, pa tudi kaj opažajo v šolah, da je pomembno za uspešno integracijo otrok, in s kakimi izzivi se soočajo?
Iz vsebine:
- Nisem vedela, kaj učiteljica govori, pa tudi z drugimi otroki se nisem mogla dobro pogovarjati. Bala sem se govoriti, ker sem mislila, da se mi bodo smejali, če bom kakšno besedo narobe povedala.
- Mnogi otroci, ki pridejo iz tujine, povedo, da so jih nekateri hitro sprejeli in jim pomagali, drugi pa so jih ignorirali ali jim dali občutek, da ne spadajo mednje. Zato vem, da nisem edini, ki je šel skozi takšne stvari.
- Včasih sicer dobimo lažja vprašanja ali več časa, vendar nam še vedno manjka razlaga, da bi sploh razumeli, kaj naloga zahteva. Potrebovali bi tudi več ur slovenščine.
Iz vsebine:
- Nisem vedela, kaj učiteljica govori, pa tudi z drugimi otroki se nisem mogla dobro pogovarjati. Bala sem se govoriti, ker sem mislila, da se mi bodo smejali, če bom kakšno besedo narobe povedala.
- Mnogi otroci, ki pridejo iz tujine, povedo, da so jih nekateri hitro sprejeli in jim pomagali, drugi pa so jih ignorirali ali jim dali občutek, da ne spadajo mednje. Zato vem, da nisem edini, ki je šel skozi takšne stvari.
- Včasih sicer dobimo lažja vprašanja ali več časa, vendar nam še vedno manjka razlaga, da bi sploh razumeli, kaj naloga zahteva. Potrebovali bi tudi več ur slovenščine.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
