(FOTO) Nasveti Matica Severja: Jesenske zasaditve tudi za zimske dni

Jesenska ponudba je vabljiva, od drobnih vres do kompaktnih grmičkov in pisanih listov. Med njimi je lahko izbrati lepo rastlino, nekoliko težje pa sestaviti zasaditev, ki bo prepričljiva tudi decembra in januarja. Takrat bodo glavno besedo prevzeli listi, poganjki in oblika rastlin. Zasaditve na posnetkih lepo pokažejo, kako veliko lahko dosežemo z razmeroma umirjenimi barvami. Glavno vlogo prevzemajo listi in poganjki, cvetje pa je le še za malce poživitve in ne igra osrednje vloge.

Najprej postavimo ogrodje

Pri izbiranju hitro začnemo s cvetočimi lepoticami in šele na koncu poiščemo nekaj zelenega za prazne prostore. Za dolgotrajno jesensko zasaditev je koristno vrstni red obrniti. Najprej izberemo rastlino, ki bo nosilka oblike in volumna zasaditve. V večji posodi je to lahko gost zimzeleni grmiček, v koritu nekoliko višji šaš, v plitvi skledi nizka, lepo razraščena trajnica. Okrog nje nato razporedimo spremljevalke. Že ob nakupu si predstavljajmo, kako bodo videti brez cvetov.

V košari ima to vlogo oljčica Elaeagnus × ebbingei Compacta. Njeni čvrsti listi s srebrnkastim pridihom in razvejeni poganjki dajejo zasaditvi volumen. Ob drobnih listih drugih rastlin deluje skoraj kot majhno drevo. Čeprav je sorta kompaktnejša, je to še vedno grm, zato potrebuje dovolj veliko posodo in pozneje več prostora. Pri nas jo za prezimovanje v posodi izberemo predvsem za milejše, zavetne lege. Na izpostavljenem balkonu v hladni notranjosti Slovenije ni enako zanesljiva kot ob zaščitenem primorskem vhodu. Ob močnem mrazu ji koristi svetlo, hladno zavetje.

Podobno vlogo v manjšem merilu lahko prevzamejo nizke sorte plazeče trdoleske, Euonymus fortunei. Zeleni ali pisanolistni poganjki se lepo povežejo z bršljanom, ki mehča rob posode. Na fotografiji z zaobljenimi grmički je dobro viden učinek ponavljanja. Več podobnih zelenih oblik deluje urejeno tudi brez dodatnega cvetja. V domači zasaditvi zato ne potrebujemo vsake rastline drugačne barve. Pogosto bo že ponovitev istega odtenka povezala celo skupino loncev.

Listi naj se razlikujejo tudi po obliki

Ob majhne liste vres se podajo večji, zaobljeni listi hojher. Njihovi srebrni, zeleni, karamelni ali temno rdeči odtenki ostanejo zanimivi še dolgo po koncu cvetenja. Na fotografiji mešane košare prav razlika med širokimi listi in drobnimi vejicami poskrbi, da zasaditev ni videti kot enotna zmes vrst in sort rastlin. Za podoben učinek lahko dodamo šaš z ozkimi, usločenimi listi. Med uporabnimi so sorte japonskih šašev, denimo Carex oshimensis Evergold, če jim zagotovimo primerno vlago in odceden substrat. Pri hojherah moramo računati, da se bo v ostrejši zimi del listov posušil ali poškodoval. To še ne pomeni, da je rastlina propadla. Zimzelenost in prezimnost namreč nista ista lastnost. Prezimna rastlina lahko zimo preživi pod zemljo, medtem ko njeni listi povsem odmrejo. Za posodo ob vhodu pa navadno želimo prav listje, ki ostane vidno. Zato izberemo več različnih nosilcev zimske podobe, da poškodovana trajnica ne bo pustila velike praznine.

Tudi srebrne rastline niso vse enako odporne. Kalocefalus, Leucophyta brownii, je s svojimi drobnimi vejicami čudovit jesenski dodatek, vendar ni zanesljivo prezimen v slovenskih celinskih razmerah. Njegova oblika lahko ostane lepa še po propadu rastline. Takšno obstojnost lahko izkoristimo pri sezonskem okrasu, ne smemo pa je zamenjati za živo, trajno zasaditev.

Pri resah poglejmo tudi etiketo

Vrese in rese so zaradi drobne rasti hvaležne spremljevalke. Rožnati in beli pokončni poganjki na fotografijah lepo razgibajo mehkejše listne blazine. Za zanesljivejše prezimovanje izbiramo navadno vreso, Calluna vulgaris, ali spomladansko reso, Erica carnea. Pri slednji lahko glede na sorto in vreme pričakujemo tudi zimsko oziroma zgodnje pomladno cvetenje. Pri popkastih sortah vres pa dolgotrajen barvni učinek ustvarjajo cvetni popki, ki se ne odprejo. Živo rumena resa, Erica arborescens iz prikazanega primera ni prezimna, zato jo vključimo kot začasen jesenski poudarek. Njeno mesto naj bo takšno, da jo pozneje preprosto zamenjamo. Pri drugih rumenih rastlinah o odpornosti ne sklepamo samo iz barve. Obstajajo tudi prezimne vresovke z rumenkastim listjem, zato je odločilno botanično ime na etiketi. Podobno previdni bodimo pri nežni resi Erica gracilis, ki je pogosta v jesenski ponudbi, vendar ji na prostem v večjem delu Slovenije ne moremo obljubiti uspešne zime.

Upoštevati moramo še tla. Navadna vresa potrebuje kisel substrat, spomladanska resa je glede apnenca precej bolj prilagodljiva. Če rastline v isti posodi združujemo za več let, naj imajo podobne zahteve. Kombinacija, ki je lepa nekaj tednov na razstavni mizi, še ni nujno primerna za skupno dolgotrajno rast.

Iz korita tudi na grob

Podoben način sestavljanja lahko z nekaj prilagoditvami prenesemo na grobove. Tam izberemo nižje in počasneje rastoče rastline ter upoštevamo končno širino. Oljčica iz velike košare za majhno grobno gredico dolgoročno ni primerna. Njeno vlogo lahko prevzame manjša zimzelena blazina, ob njej hojhera ali nizek šaš, rob pa umirimo z omejeno količino bršljana. Tega redno krajšamo, da ne prekrije kamna in sosednjih rastlin. Pred sajenjem preverimo tudi globino zemlje, saj je pod okrasnim peskom včasih ostane presenetljivo malo.

Kdor želi več cvetja, lahko med trajnejše rastline po svojem okusu doda mačehe, mini krizanteme ali ciklame. Drobne mačehe so za jesensko zasaditev posebno uporabne. V mrzlem obdobju lahko prenehajo cveteti, ob otoplitvi pa se znova odprejo. Mini krizanteme bodo dale bogat jesenski poudarek, njihovo cvetenje pa bo minilo ob prvi slani, pa tudi prezimnost posameznih sort je različna. Pri običajnih lončnih ciklamah, ki izhajajo iz vrste Cyclamen persicum, računamo predvsem na jesensko lepoto do močnejšega mraza. Prezimni vrsti Cyclamen hederifolium in Cyclamen coum imata drugačen ritem rasti in cvetenja.