(Nasveti Marije Merljak) Zjutraj pa je moža zaskrbelo: Kaj moram jesti, da se bo kost najhitreje zacelila?

Spet si je sposodila moža, porečete. Priznam, da je tudi meni že nerodno, a kaj, ko mi je snov za tokratno razmišljanje sam prinesel na pladnju, kot pravimo. V soboto se je na sejemski prireditvi tako nerodno presedel na visokem pultu, da je izgubil ravnotežje in se prevrnil, padel na tla in se potolkel po glavi, nekoliko "porašpljal" nos in čelo in – si zlomil mezinec na desni roki. Kar hudo je bilo videti, ko je ves krvav obsedel na tleh … Na urgenci jih je najbolj skrbela buška na glavi, zato so ga preslikali z vseh zornih kotov in ugotovili že znano dejstvo: v glavi nima nič! Njega je bolj skrbel prst, ki so mu ga kar trije dohtarji vlekli na pravo mesto in "na belo zagipsali".

Zjutraj pa je moža zaskrbelo: "Kaj moram jesti, da se bo kost najhitreje zacelila?" Svetovala sem mu, naj gre in prebere, saj to piše v moji Mladosti v telesu – Kosti, mišice in kite. A ker je poleg nosa "pošmirglal" tudi očala, je zdaj napol slep. Zato sem mu rekla: "Dragi Ivan, ničesar preveč, ničesar premalo, predvsem pa dovolj kakovostnega gradiva, energije in – potrpežljivosti." Zlasti slednje.

Za vse in venomer velja temeljno pravilo: telo potrebuje gradivo, gorivo in zaščito, vendar predvsem pravo mero in ravnovesje. Tudi pri celjenju kosti ni čudežnega živila ali dopolnila, ki bi opravilo delo namesto telesa samega. Tudi če ni kančka osteoporoze, potrebuje kost po zlomu ustrezne razmere za obnovo. Prehrana zagotovo lahko pomaga, ne more pa nadomestiti pravilne oskrbe zloma, kar so naredili zdravniki.

Po navadi razmišljamo, da so kosti samo mehanski, trdni oporniki telesne zgradbe, a so prav tako živo tkivo. V otroški dobi, v času rasti, nastaja več nove kostnine, kot je propade. V srednji in starostni dobi pa razgradnja presega obnovo. Vendar tudi po koncu rasti se kosti prilagajajo obremenitvam. Prav zato so izdatno prekrvavljene in se ob zlomu razmeroma hitro obnovijo. Kosti so sestavljene iz kostnih celic in iz medceličnine; ta je organska, zgrajena iz proteinov (beljakovin), in anorganska, pretežno iz kalcijevih in fosfatnih ionov. Poleg njih so tudi magnezijevi, kalijevi, natrijevi in karbonatni ioni. Vse to moramo dobiti s hrano.

Kako se kost zaceli

Ob zlomu se potrgajo drobcene žilice, ki s krvjo napajajo kostnino. Tedaj na mesto zloma pridejo izvorne osteogene celice in začnejo tvoriti novo kostno tkivo in tudi hrustancu podobno tkivo, ki se v nekaj tednih spremeni in strdi s pomočjo kalcijevih soli. Sočasno se zarastejo potrgane žilice. Pomembno je, da zlomljeno kost zdravniki čim prej naravnajo in imobilizirajo z mavcem. Po nekaj tednih je kost že sposobna sprejemati obremenitve, a dokončno se pozdravi v nekaj mesecih.

Kako s hrano pomagamo obnoviti poškodovane kosti? Najprej poskrbimo za gradivo za obnovo. To so beljakovine. Ogrodje kosti ni samo iz kalcija, vsebuje tudi kolagen, za katerega telo potrebuje dovolj aminokislin iz beljakovin. Vsak dan naj bodo na jedilniku različni beljakovinski viri: jajca, jogurt, skuta in drugi mlečni izdelki, ribe, rdeče meso v zmernih količinah ter stročnice kot rastlinski vir beljakovin, denimo fižol, bob, grah, leča in čičerika. Še zlasti pri starejših je pomembno, da zaradi slabšega apetita ali manjše aktivnosti ne zaužijejo premalo beljakovin. Zato naj jih uživajo pri vseh obrokih.

Kalcij podpira mineralno ogrodje kosti. Zato ga potrebujemo za mineralizacijo kostnine. Najboljši viri kalcija so: mleko, jogurti in siri vseh vrst, med ribami sardele, če pojemo tudi njihove drobne kosti, med rastlinskimi viri pa kodrasti in listnati ohrovt, ki je eden najboljših zelenjavnih virov kalcija. Ena skodelica kuhanega ohrovta lahko vsebuje celo več kot 300 miligramov kalcija. Sledijo brokoli, blitva, špinača, rukola, kitajsko zelje in nekatere druge vrste zelenjave, križnice in stročnice, med njimi beli fižol. Odrasli potrebujemo približno 1000 do 1200 miligramov kalcija na dan, vendar je primerna količina odvisna od posameznika in njegovih zdravstvenih okoliščin. Pri zlomih je lahko vnos kalcija večji.

Vitamin D pomaga pri izrabi kalcija. Za optimalen prenos kalcija v kosti telo nujno potrebuje vitamin D in vitamin K. Vitamin K je naravno prisoten že v večini zgoraj naštete zelene zelenjave. Vitamin D omogoča učinkovitejšo absorpcijo kalcija iz črevesja. V jesenskem obdobju in v starejši dobi telo težko pridobi vitamin D s soncem, zato ga je priporočljivo uživati v obliki dopolnil.

Vitamin C je pomemben za nastajanje kolagena. Rada ponavljam, da je vitamin C komandant vseh procesov, tako je tudi pri nastajanju in obnavljanju kosti. Vitamin C sodeluje pri tvorbi kolagena, ki je pomemben tudi za kostno tkivo. Dobri viri vitamina C so paprika, granatno jabolko, kivi, citrusi, zelje, brokoli in jagodičevje. Če je prehrana raznolika, vsebinsko pestra in dopolnjena s sadjem in zelenjavo, je v večini primerov mogoče potrebam po vitaminu C zadostiti s hrano. Naj omenim, da ni znanstvenih dokazov, da bi večji odmerki vitamina C pospešili celjenje zloma. Dovolj so že normalne vrednosti, kakršne potrebujemo vsak dan.

Minerali magnezij, cink in drugi mikroelementi sodelujejo pri presnovi in obnovi tkiv, zato so nujni, a to so že za življenje samo. Običajno dovolj mineralov zaužijemo že z raznovrstno prehrano in ni dokazov, da bi dodatni visoki odmerki pospešili celjenje kosti. Jaz možu vendarle dodajam te minerale, tako "za vsak primer", čeprav vem, da je treba najprej urediti prehrano in šele nato po potrebi dopolnjevati ugotovljeno pomanjkanje.

Kaj pa kolagen, kostna in kurja juha

Kostna juha je hranilna in zdravilna, zlasti če vsebuje tudi meso in zelenjavo in jo dolgo, najbolje vso noč, počasi kuhamo. Vendar vsebnost beljakovin, kalcija in drugih hranil v juhi lahko precej niha, zato ni vseeno, ali jo kuhamo iz mesa in kosti pašne živine ali iz intenzivne industrijske reje. Priporočam tudi kurjo juho iz stare mastne domače kokoši, ki je tekala pod milim nebom. Kuhamo jo počasi. V juho vedno dam tudi kurje kremplje, saj je v njih veliko kolagena; tako pridobljen je zagotovo boljša pomoč pri celjenju zlomov kot razni komercialni kolagenski pripravki.

Pri kuhanju juhe beljakovine postanejo lažje prebavljive. Iz mesa se izločajo vodotopne beljakovine, peptidi in proste aminokisline, a večina beljakovin ne preide v juho v celoti; velik del jih ostane v mesu. Kolagen pa se spreminja v želatino. Minerali se s kuhanjem ne uničijo, a vsi ne preidejo v juho. Če juho zaužijemo skupaj z mesom in zelenjavo, dobimo minerale in beljakovine iz obeh. Vodotopni vitamini skupine B v določeni meri preidejo v juho, del pa se jih razgradi podobno kot vitamin C. V maščobah topni vitamini A, E, D in K pretežno ostanejo v juhi, če iz nje ne odstranimo maščobe.

Pri vseh zlomih kosti, najsi bodo mezinček kot pri možu ali velike kosti, je pomembno, da prizadete kosti ne obremenimo prehitro. Že na začetku sem omenila tudi energijo, ki je enako pomembna kot hrana. Pridobimo jo seveda s hrano, a tudi z zadostnim spanjem in počitkom. Zato vsak zlom zahteva postopno vračanje k dejavnostim.

Nekateri ljudje po abrahamu potrebujejo zdravila in marsikatero krade vitamine in minerale. Dobro je to preučiti in po potrebi okrepiti vnos snovi, ki jih zaradi tega primanjkuje. Pa še nekaj: prvi pogoj za sprejem beljakovin in mineralov je urejena želodčna kislina. To je pogosto problem pri starejših, ker jim pojemajo želodčni sokovi. Ustrezen pH v želodcu je nujen za prebavo beljakovin in njihovo razgradnjo na aminokisline, ki postanejo gradniki našega telesa, ter za disociacijo mineralov, kajti le v taki obliki jih lahko telo sprejme. Oboje deluje v medsebojnem prepletu, saj so aminokisline hkrati prenašalke mineralov v celice.

Moj mož to razume. Ve tudi, da se bo njegov mezinec lepo zacelil. Zdaj bo moral le še poskrbeti, da bo naslednji pristanek njegove cenjene "ritke" nekoliko bolj premišljen.