Skupna vojaška operacija Združenih držav Amerike in Izraela v Iranu, ki so jo poimenovali "Epski bes", je sprožila odziv Teherana in povzročila pravi potres na svetovnih borzah. Iransko zaprtje Hormuške ožine, ene najpomembnejših logističnih točk na svetu, je šokiralo energetska tržišča ter povzročilo strmo rast cen nafte, plina in plemenitih kovin. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko dolgotrajen konflikt pahnil svet v novo, globoko recesijo.
Neposreden povod za to je bila likvidacija pomembnega dela iranskega vodstva, vključno z ajatolo Alijem Hamenejem. Iran se je na napad odzval z blokado ožine, skozi katero potuje skoraj tretjina vse nafte na svetu. Ta radikalna odločitev je takoj vplivala na cene energentov. Severnomorska nafta Brent je v ponedeljek, 2. marca, poskočila na 81,5 dolarja za sod, kar je najvišja vrednost od januarja lani. Čeprav so se cene kasneje nekoliko umirile pri 77,5 dolarja, ostajajo znatno višje kot pred začetkom spopadov.
Črni scenariji za cene nafte
Analitiki svarijo, da trenutne podražitve predstavljajo le začetek. Če se bo konflikt med Iranom in ZDA razširil na celotno regijo in prerasel v dolgotrajno vojno, bi lahko cene surove nafte kmalu prebile psihološko mejo 100 dolarjev za sod. Najbolj pesimistične napovedi, ki prihajajo iz iraškega zunanjega ministrstva, ne izključujejo niti možnosti, da bi cena nafte dosegla vrtoglavih 200 do 300 dolarjev za sod. Takšen scenarij bi pomenil hud udarec za svetovno gospodarstvo, ki se še vedno pobira po posledicah pandemije in preteklih trgovinskih vojn.
Vlagatelji v času negotovosti tradicionalno iščejo varnost v plemenitih kovinah, kar se trenutno odraža v rekordnih vrednostih zlata. Cena zlata je na ameriški borzi Comex danes zrasla za več kot tri odstotke in v nekem trenutku dosegla vrednost 5425 dolarjev za unčo. Podobno dinamiko kaže srebro, katerega cena se je povzpela na približno 96,25 dolarja. Analitik pri Natixisu Bernard Dahna predvideva, da bi v primeru regionalne vojne cena zlata lahko v prvih tednih operacije dosegla celo 5800 dolarjev za unčo.
Plinska kriza in logistični zlom
Zaprtje Hormuške ožine ne ogroža le dobav nafte, temveč tudi transport utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Tom Marzec-Manser iz agencije Wood Mackenzie opozarja, da so vodilni izvozniki, kot sta Katar in Združeni arabski emirati, močno odvisni od te poti, preko katere potuje petina globalnih količin LNG-ja. Strahovi so se že potrdili na nizozemskem vozlišču TTF, kjer so cene plina poskočile za skoraj 25 odstotkov in se približale 500 dolarjem za tisoč kubičnih metrov.
Analitiki bančne skupine ING menijo, da ameriške zmogljivosti ne bodo zadostovale za nadomestitev izpada izvoza iz Perzijskega zaliva. To bo verjetno sprožilo neusmiljeno konkurenco med evropskimi in azijskimi uvozniki za razpoložljive količine plina. Poleg tega so se stroški pomorskega prevoza drastično povečali. Že pred začetkom vojaške operacije se je cena najema supertankerjev na poti do Kitajske skoraj potrojila in dosegla 151 tisoč dolarjev na dan. Z raketnimi napadi bodo ti stroški verjetno še rasli, razpoložljivost tankerjev pa se bo zmanjšala.
Grožnja globalne recesije
Prihodnost svetovnega gospodarstva zdaj visi na nitki in je odvisna predvsem od trajanja konflikta. Če se bodo spopadi zavlekli v tedne ali mesece, strokovnjaki napovedujejo pospešitev globalne inflacije in resne motnje v dobavi blaga za široko potrošnjo. Takšen razvoj dogodkov bi lahko povzročil tudi globoko recesijo.
