Voditelja Moldavije in Romunije v zadnjem času vse pogosteje kažeta medsebojno naklonjenost. Moldavska predsednica Maia Sandu in romunski voditelj Nicușor Dan sta nedavno na družbenih omrežjih objavila skupno fotografijo z leta proti Armeniji. Prvič se je zgodilo, da sta voditelja teh dveh držav skupaj potovala na mednarodno srečanje in na letališču doživela skupen protokolarni sprejem. Ta gesta pošilja jasno sporočilo o vse pomembnejšem vprašanju morebitne ponovne združitve Republike Moldavije in Romunije, poroča nemški Deutsche Welle.
Prvič v sodobni zgodovini obeh držav sta hkrati na oblasti voditelja, ki pozitivno gledata na idejo o združitvi. Prejšnji moldavski predsedniki so tej ideji ostro nasprotovali. Maia Sandu velja za znano zagovornico združitve, čeprav se je tej temi dolgo izogibala. V zadnjih mesecih pa v intervjujih za tuje medije odkrito podpira ta projekt. V pogovoru za britanski BBC je na primer izjavila, da bi na referendumu o združitvi osebno glasovala za. To izjavo so nekateri moldavski opozicijski politiki izkoristili in zahtevali njen odstop zaradi domnevne veleizdaje. Kljub temu je Sandu svoja stališča ponovila tudi v pogovoru za francoski Le Monde. Romunska stran idejo prav tako odkrito podpira in sosednjo državo ter njene državljane obravnava enakopravno, kar v Moldaviji zbuja pozitiven odziv.
Zgodovinske vezi in rusko nasprotovanje
Državi delita močne jezikovne, zgodovinske in kulturne povezave, v obeh pa uradni jezik predstavlja romunščina. Zgodovina njunega ozemlja je polna delitev. Leta 1812 sta takratna Rusija in Osmansko cesarstvo razdelila nekdanjo Kneževino Moldavijo, pri čemer je reka Prut postala meja. Kmalu po prvi svetovni vojni, decembra 1918, je nova politična elita v ruskem delu Moldavije izglasovala združitev z Romunijo. Sovjetski voditelj Josip Stalin je nato leta 1940 v dogovoru z nacistično Nemčijo ponovno priključil ozemlje vzhodno od reke Prut in ustvaril Moldavsko sovjetsko republiko. Ta je neodvisnost pridobila leta 1991.
Rusija že vse od leta 1991 opozarja na domnevno "fašistično združevanje" obeh držav. Ta ruska retorika je močno prispevala k postopni odcepitvi regije Pridnestrje med letoma 1990 in 1992, kar je sprožilo tudi prvo rusko vojno po razpadu Sovjetske zveze.
Vpliv vojne v Ukrajini na javno mnenje
Javnomnenjske raziskave kažejo, da v Moldaviji združitev trenutno podpira okoli 42 odstotkov državljanov. Večina, približno 47 odstotkov, še vedno ne želi opustiti suverenosti. V Romuniji je slika drugačna, saj združitev zagovarja kar 72 odstotkov vprašanih. Kljub temu podpora v Moldaviji raste. Na to močno vpliva ruski napad na Ukrajino, ki je v Moldaviji spremenil razpoloženje tistih, ki so še gojili iluzije o Rusiji.
Ukrajina in Moldavija bosta do konca leta pripravljeni na začetek pogajanj, a Zelenski poziva Orbana
Pomembno vlogo igrajo tudi gospodarske in demografske vezi. Več kot tretjina od 2,4 milijona prebivalcev Moldavije ima tudi romunsko državljanstvo. Romunija predstavlja najpomembnejšega trgovinskega partnerja Moldavije in državi aktivno pomaga pri zmanjševanju odvisnosti od ruskih energentov. Zvezi pisateljev obeh držav sta nedavno celo izdali skupno izjavo, v kateri zahtevata prehod od besed k dejanjem.
Ustavne ovire in stališče Evropske unije
Kljub rastoči podpori projekt čaka še dolga pot. Ustavi obeh držav vsebujeta visoke ovire za združitev, Moldavija pa se v svoji ustavi zavezuje k vojaški nevtralnosti. Največjo neznanko še vedno predstavlja Pridnestrje, ki ga nadzorujejo proruski separatisti.
Nekateri kritiki opozarjajo, da predsednica ne bi smela zagovarjati združitve v času, ko država vodi zahtevna pogajanja o pristopu k Evropski uniji. Vendar visoka predstavnica EU za zunanjo politiko Kaja Kallas v tem ne vidi težave. Nedavno je poudarila, da lahko o morebitni združitvi odločajo izključno državljani Republike Moldavije in Romunije, in nihče drug.
