Evropska unija se je v zadnjem desetletju iz območja, kamor so tihotapci predvsem uvažali nezakonite cigarete, preoblikovala v eno ključnih središč njihove proizvodnje in potrošnje, razkriva najnovejše poročilo družbe Euromonitor International. Najnovejši podatki kažejo na strm porast nezakonitega trga – in posledice, ki segajo od milijardnih davčnih izgub do varnostnih in zdravstvenih tveganj.
Čeprav se je skupna potrošnja cigaret v EU med letoma 2015 in 2024 zmanjšala, podatki kažejo povsem nasproten trend pri nezakonitem trgu. Skupna poraba cigaret torej ne pomeni manj kajenja – temveč premik k nezakonitim izdelkom. Obseg ponarejenih cigaret je v tem obdobju narasel z 4,1 milijarde na kar 13,4 milijarde kosov. Danes predstavljajo že približno tretjino celotnega cigaretnega trga v EU, med drugim razkriva najnovejše poročilo družbe Euromonitor International z naslovom Proizvodnja in potrošnja ponarejenih cigaret v Evropi.
Evropa kot nova "tovarna" cigaret, Francija kot epicenter rasti
Rast ni enakomerno razporejena. Največji del bremena nosi Francija, ki je bila odgovorna za kar 57 odstotkov celotnega povečanja ponarejenih cigaret v EU v zadnjem desetletju. Poleg nje izstopajo še Madžarska, Češka, Romunija in Nizozemska. Ta koncentracija kaže na sistemski problem: nezakoniti trg se ne širi naključno, temveč tam, kjer obstajajo kombinacija visokih cen, močnega povpraševanja in šibkejšega nadzora.
Nezakoniti trg se ne širi naključno, temveč tam, kjer obstajajo kombinacija visokih cen, močnega povpraševanja in šibkejšega nadzora
Ena ključnih sprememb je premik proizvodnje. Kriminalne združbe vse pogosteje uporabljajo strategijo t. i. "nearshoringa" – proizvodnjo selijo bližje končnim trgom znotraj EU. S tem zmanjšajo stroške transporta in se lažje izognejo nadzoru na zunanjih mejah. Rezultat so sodobne ilegalne tovarne, ki lahko po ocenah ustvarijo tudi do 1 milijarde evrov letnega prometa. Takšne operacije niso več obrobne, temveč industrijsko organizirane.
Milijarde izgubljenih prihodkov
Finančni učinek je ogromen. Zaradi nezakonite potrošnje cigaret države EU letno izgubijo približno 14,9 milijarde evrov davčnih prihodkov – iz naslova trošarin in DDV. To neposredno vpliva na javne finance. Manj prihodkov pomeni manj denarja za zdravstvo, izobraževanje in druge javne storitve, hkrati pa se povečuje pritisk na zakonite davkoplačevalce.
Nezakoniti trg ni le fiskalni problem. Dobički iz prodaje ponarejenih cigaret pogosto financirajo organizirani kriminal, vključno s trgovino z drogami in orožjem. Ob tem se pojavljajo tudi resne kršitve človekovih pravic. Proizvodnja pogosto temelji na izkoriščanju ranljivih delavcev, med njimi beguncev, ki delajo v nevarnih in neprimernih razmerah. V nekaterih primerih gre za elemente trgovine z ljudmi ali dolžniškega suženjstva.
Nevidna grožnja za javno zdravje
Ponarejene cigarete predstavljajo tudi pomembno tveganje za javno zdravje. Ker niso podvržene regulaciji, pogosto ne vsebujejo ustreznih opozoril, njihova sestava pa ni nadzorovana.
Poleg tega se prodajajo prek neformalnih kanalov, kjer ni preverjanja starosti, kar mladim olajša dostop do izdelkov, ki povzročajo odvisnost. Zaradi nižjih cen so posebej privlačne za socialno šibkejše skupine.
Kaj poganja rast sivega trga
Poročilo izpostavlja več ključnih dejavnikov:
– višje trošarine in posledično slabša cenovna dostopnost legalnih izdelkov,
– inflacija, ki povečuje pritisk na potrošnike,
– vrzeli v nadzoru spletne in poštne prodaje,
– prilagodljivost kriminalnih mrež, ki hitro izkoriščajo regulativne slabosti.
Kombinacija teh dejavnikov ustvarja okolje, v katerem nezakoniti trg ne le preživi, temveč hitro raste.
Ključno vprašanje: ali regulacija deluje?
Podatki odpirajo širše vprašanje učinkovitosti politik. Če regulacija ne upošteva realnega vedenja potrošnikov in cenovne dostopnosti, lahko povzroči neželene učinke – namesto zmanjšanja porabe spodbuja prehod na nezakonite izdelke.
Učinkovita strategija bo morala poiskati ravnotežje med javnozdravstvenimi cilji, fiskalnimi interesi in realnostjo trga. Brez tega se bo razkorak med nameni in dejanskimi rezultati še povečeval, škodo pa bodo trpeli tako potrošniki kot podjetja in družba kot celota.
