Eurostat: Slovenski primanjkljaj lani ostal pod povprečjem območja evra

STA, M.R.
22.04.2026 12:45

Javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom se je lani po prvi oceni znižal za 0,1 odstotne točke na 2,9 odstotka BDP, v EU pa je ostal pri 3,1 odstotka BDP.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Slovenija je imela konec lanskega leta za dobrih 46,3 milijarde evrov javnega dolga.
Andrej Petelinšek

V Sloveniji je porasel za 1,6 odstotne točke na 2,5 odstotka BDP, a je bil s tem še vedno nižji od evropskega povprečja, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat.

Javnofinančni primanjkljaj držav območja evra, ki temelji na podatkih, ki jih sporočajo države članice, je leta 2025 znašal 462,01 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v celotni EU pa 576,51 milijarde evrov oz. 3,1 odstotka BDP.

V območju z evrom so javnofinančni izdatki znašali 49,8 odstotka BDP, javnofinančni prihodki pa 46,9 odstotka BDP. V EU so izdatki znašali 49,5 odstotka, prihodki pa 46,4 odstotka BDP. V obeh območjih so bili tako prihodki kot odhodki višji kot predlani.

Javnofinančni primanjkljaj so lani beležile vse države članice EU z izjemo Cipra (+3,4 odstotka BDP), Danske (+2,9 odstotka), Irske (+1,8 odstotka), Grčije (+1,7 odstotka) in Portugalske (+0,7 odstotka). O najvišjem primanjkljaju so poročale Romunija (-7,9 odstotka BDP), Poljska (-7,3 odstotka BDP), Belgija (-5,2 odstotka BDP) in Francija (-5,1 odstotka BDP). Primanjkljaj je bil višji od treh odstotkov BDP v 11 državah članicah.

Slovenija je imela po teh podatkih javnofinančni primanjkljaj v višini 2,5 odstotka BDP. Ob 70,49 milijarde evrov BDP je tako znašal 1,79 milijarde evrov.

Zadnje četrtletje precej visok primanjkljaj v Sloveniji

V zadnjem lanskem četrtletju je bil sezonsko prilagojeni javnofinančni primanjkljaj v območju z evrom pri 3,0 odstotka BDP, kar je 0,1 odstotne točke več kot v tretjem četrtletju. Za prav toliko se je zvišal tudi v EU, in sicer na 3,2 odstotka BDP.

Slovenija je imela po podatkih Eurostata v zadnjem lanskem četrtletju 3,5-odstotni javnofinančni primanjkljaj, medtem ko je imela v tretjem četrtletju primanjkljaj v višini 1,2 odstotka BDP.

Skupni javni dolg držav z evrom je konec leta 2025 znašal nekaj več kot 13.911 milijard evrov oz. 87,8 odstotka BDP, skupni javni dolg vseh članic EU pa dobrih 15.374 milijard evrov oz. 81,7 odstotka BDP. V obeh primerjavah se je na letni ravni nekoliko okrepil.

Kdo ima najnižji dolg?

Najnižji javni dolg so imele konec lanskega leta Estonija (24,1 odstotka BDP), Luksemburg (26,5 odstotka), Danska (27,9 odstotka) in Bolgarija (29,9 odstotka). Najvišjega so imele Grčija (146,1 odstotka BDP), Italija (137,1 odstotka), Francija (115,6 odstotka), Belgija (107,9 odstotka) in Španija (100,7 odstotka).

Javni dolg Slovenije je konec decembra 2025 znašal nekaj čez 46,32 milijarde evrov oz. 65,7 odstotka BDP. V deležu BDP se je medletno znižal za 0,7 odstotne točke. Ostal je torej precej pod evropskim povprečjem.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta