Sanja Verovnik
Najnovejši podatki Eurostata razkrivajo zanimivo sliko bivanjskih navad v Evropi, pri čemer Slovenija zaseda posebno mesto. V Sloveniji približno 65–70 odstotkov prebivalcev živi v hišah, preostali pa v stanovanjih. To Slovenijo uvršča nad povprečje Evropske unije, kjer je razmerje precej bolj uravnoteženo - približno polovica prebivalcev živi v hišah, druga polovica pa v stanovanjih.
Slovenija tako sodi med države, kjer hiše jasno prevladujejo. Med evropskimi državami z največjim deležem prebivalcev v hišah izstopa Irska, kjer skoraj devet od desetih ljudi živi v hiši. Zelo visoke deleže imajo tudi Nizozemska, Belgija in Hrvaška, kjer hiše predstavljajo glavno obliko bivanja.
Na drugi strani so države, kjer prevladujejo stanovanja. Največ ljudi živi v stanovanjih v Španiji, Latviji in na Malti, kjer približno dve tretjini prebivalstva živi v večstanovanjskih stavbah. Te države imajo bolj urbanizirano poselitev in večja mesta, kjer je tak način bivanja bolj razširjen.
Razloge za slovensko posebnost najdemo predvsem v razpršeni poselitvi. Velik del prebivalstva živi na podeželju ali v manjših naseljih, kjer so hiše tradicionalno prevladujoča oblika bivanja. Poleg tega ima lastništvo hiše v slovenski družbi močan simbolni pomen - povezano je z občutkom varnosti, stabilnosti in pogosto tudi z družinsko dediščino.
Kljub temu se tudi v Sloveniji kažejo spremembe. Urbanizacija, rast cen nepremičnin in spremembe življenjskega sloga povečujejo zanimanje za stanovanja, zlasti v večjih mestih, kot sta Ljubljana in Maribor. Mlajše generacije se vse pogosteje odločajo za bivanje v blokovskih stanovanjih, saj omogoča večjo mobilnost in bližino delovnih mest.
