
Evropska celina te dni doživlja eno najizrazitejših vremenskih sprememb letošnje pomladi. Nad zahodnim in srednjim delom Evrope se razvija močna toplotna kupola. Ta meteorološki pojav prinaša ekstremno visoke temperature, jasno vreme in dolgotrajne vročinske valove. Močno polje visokega zračnega tlaka se iz severne Afrike širi proti Evropi in v atmosferi ustvarja pokrov, ki zadržuje topel zrak pri tleh ter ga dodatno segreva.
Meteorologi opozarjajo, da toplotna kupola letos še ni dosegla takšne moči. Številne države beležijo temperature, ki spominjajo na julij, ne pa na konec maja. Satelitski posnetki jasno kažejo ogromno območje stabilnega in suhega zraka, ki se širi preko velikega dela celine.
Prvi temperaturni rekordi so padli že minuli konec tedna. Združeno kraljestvo beleži najtoplejši majski dan v zadnjih osemdesetih letih, saj je termometer v Londonu pokazal kar 32,3 stopinje Celzija. Portugalska, Španija in jug Francije že nekaj dni merijo temperature med 35 in 38 stopinjami, zelo toplo vreme pa prežema tudi Italijo, Nemčijo in dele Balkana, kjer temperature presegajo 30 stopinj. Številne meteorološke postaje v Franciji, Nemčiji, državah Beneluksa in na Irskem so že porušile dnevne temperaturne rekorde za konec maja.
Najhujši del vročinskega vala šele prihaja
Strokovnjaki pojasnjujejo, da toplotna kupola nastane, ko se v višjih slojih atmosfere oblikuje močno območje visokega zračnega tlaka. Pokrov preprečuje razvoj oblakov in mešanje zraka, medtem ko se topel zrak spušča proti tlom in se zaradi kompresije dodatno segreva. Temperature zato iz dneva v dan rastejo, noči pa ostajajo neobičajno tople. Najbolj ekstremne temperature pričakujejo v Franciji in na Pirenejskem polotoku, kjer lahko posamezna območja dosežejo 40 stopinj Celzija. Posebej skrbijo napovedi za jug Anglije, kjer nekateri modeli kažejo možnost temperatur med 35 in 37 stopinjami, kar za ta čas v letu predstavlja povsem neznane vrednosti.
Takšne vremenske razmere predstavljajo resno grožnjo za zdravje ljudi, še posebej starejših, otrok in kroničnih bolnikov. Dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam močno povečuje tveganje za dehidracijo, toplotno izčrpanost in toplotni udar. Dodatno težavo povzroča visoka vlažnost zraka, ki še okrepi občutek vročine.
Vpliv na Balkan in prihajajoča ohladitev
Močan anticiklon vpliva tudi na vreme v naši regiji, čeprav nekoliko blažje kot v zahodni Evropi. Hrvaški državni hidrometeorološki zavod napoveduje obdobje nadpovprečno toplega vremena. Na Jadranu noči postajajo vse toplejše z minimalnimi temperaturami nad 20 stopinj Celzija, dnevne temperature ob obali pa pogosto presegajo 30 stopinj. V notranjosti celine se temperature gibljejo med 24 in 29 stopinjami, vrhunec vročine pa prinaša preboj meje 30 stopinj tudi v celinskih krajih.
Kljub temu vremenoslovci poudarjajo, da verjetnost pravega in dolgotrajnega vročinskega vala na Balkanu za zdaj ostaja majhna. Sredi prihodnjega tedna s severa prihaja hladnejši zrak, ki prinaša osvežitev v severne in osrednje kraje, medtem ko jug ohranja nadpovprečno toploto do samega konca maja.









