Poletje s psom: kako ga zaščititi pred vročino, piki žuželk in drugimi nevarnostmi

Veterinarka Natalija Hercog Gerbec iz Veterinarskega centra PIKA svetuje, kako se pripraviti na vroče dni, kaj naj vsebuje potovalna pasja lekarna in kdaj je treba ob težavah poiskati veterinarsko pomoč.

Še preden se odpravimo na počitnice z našim štirinožcem, veterinarka svetuje, da premislimo, ali so te za žival sploh primerne. »Če je potovanje za žival zelo stresno, je včasih bolje, da poiščemo drugo možnost. Za pse so na voljo prijazni pasji hoteli, mačka pa pogosto raje ostane doma v znanem okolju, kjer zanjo skrbi nekdo, ki jo pride vsak dan preverit in nahranit.« Veterinarji priporočajo, naj še pred odhodom na počitnice preverimo, kje je na voljo veterinar. »Na pot se odpravimo v zgodnjih ali večernih urah, vsakih nekaj ur vožnje naredimo postanek, da psu ponudimo vodo in kratek sprehod. Po prihodu z morja svetujemo, naj pes vnovič dobi zaščito za notranje parazite oziroma srčno glisto.«

Priročna pasja lekarna

Če naš kosmatinec rad potuje, si za na pot pripravimo osnovno potovalno lekarno. »Vanjo sodijo redna zdravila, ki jih žival že jemlje, sredstva proti prebavnim težavam, razkužilo, obveze, termometer in pinceta za odstranjevanje klopov. Zelo pomembna je tudi zaščita proti zunanjim zajedavcem,« svetuje veterinarka. Poleg klopov so psi poleti izpostavljeni tudi komarjem, ki lahko prenašajo srčno glisto, zato je priporočljiva ustrezna zaščita z repelentnim učinkom. Ob tem spomni, da se v toplih mesecih pogosteje pojavljajo tudi piki žuželk. Psi radi lovijo čebele in ose ali pa nanje stopijo s tačko. »Najpogosteje oteče gobček ali tačka. Če pes začne šepati ali je območje pika boleče, lahko lastnik poskusi najti želo in ga previdno odstraniti. Če pa se pojavi močno otekanje glave, koprivnica po telesu ali težko dihanje, gre lahko za resno alergijsko reakcijo in je potrebna takojšnja veterinarska pomoč.«

V vročih dneh se tudi psi radi hladijo v morju, vendar je treba upoštevati lokacijske prepovedi in varnostne ukrepe. »Če bo pes spil slano vodo, ga bo sililo na bruhanje in praviloma se bo hitro naučil, da to ni pametno. Po kopanju slano vodo izperite s sladko vodo, da preprečite draženje kože.« Očistite tudi ušesa in z brisačo obrišite zunanji del ušesa, uhelj pa obrnite, da se posuši. Dodatno previdnost zahteva tudi kopanje v stoječih vodah. Minulo poletje se je veliko govorilo o cianobakterijah, ki se lahko v toplem vremenu namnožijo v zeleno ali rjavo goščo na površini vode. Pes se v takšni vodi ne sme kopati, piti vode ali lizati kamnov ob vodi. Simptomi zastrupitve se lahko pojavijo zelo hitro: mišični krči ali paraliza nog, opotekanje ali padanje, drgetanje, penjenje okrog ust, pretirano slinjenje, bruhanje, prebavne motnje, težave z dihanjem in nenadna izguba energije ali apetita. »Imeli smo primer jazbečarke, ki se je po kopanju zastrupila s cianobakterijami. Prvi znaki zastrupitve so se pojavili že po pol ure, izguba koordinacije, opotekanje, slabost in krči. Z intenzivno terapijo nam jo je uspelo rešiti in ni poginila,« se spominja veterinarka iz Veterinarskega centra PIKA.

Na pikniku kot v savni, avto pa postane pečica

Veterinarka opozarja tudi na nevarnost pregrevanja. Psi se namreč ohlajajo predvsem z dihanjem, nekaj malega tudi prek blazinic na tačkah, zato se lahko v vročini hitro znajdejo v stiski – še posebej brahicefalične pasme s kratkimi gobčki in psi z gosto ali temno dlako. »Pregretje lahko nastopi zelo hitro in če se telesna temperatura močno zviša, lahko pride do okvare organov,« pojasnjuje. Kot pravi, so v ambulanti že obravnavali primer bernskega planšarja, ki je med družinskim piknikom pri visokih poletnih temperaturah doživel toplotni udar, čeprav ni bil zaprt v avtomobilu in ni pretiraval z aktivnostjo. Počutil se je podobno, kot bi se mi sredi vročega poletnega dne v zimski puhovki, njegovo telo pa je bilo kot jajce na vroči ponvi. Prvi znaki pregrevanja pri psu so močno sopenje, pretirano slinjenje in močno iztegnjen jezik. Če se psu ne uspe ohladiti, lahko nastopi toplotni udar, ki se kaže z apatičnostjo, motnjami ravnotežja, hitrim bitjem srca, povišano temperaturo, pospešenim in plitvim dihanjem, dlesni postanejo suhe in pomodrele, jezik pordel, lahko pride do bruhanja in celo izgube zavesti. Žival je treba takoj umakniti v senco in jo začeti postopoma ohlajati z mlačno vodo ali ohlajenimi brisačami. »Nikoli je ne smemo polivati z ledeno mrzlo vodo, saj se žile skrčijo in toplota ostane ujeta v telesu,« poudarja veterinarka.

»Pri zunanjih temperaturah okoli 30 stopinj se lahko notranjost avtomobila v nekaj minutah segreje na več kot 50 stopinj Celzija. Pes se počuti, kot bi ga zaprli v vročo pečico.« Zato psa nikoli ne puščamo v parkiranem avtomobilu, niti za kratek čas v senci, misleč, da bo to zadostovalo za hlajenje. »Nikakor, saj tudi v tem primeru obstaja nevarnost pregretja. Prav tako ga ne sprehajamo v opoldanskem času in zgodaj popoldne,« opozarja veterinarka. Priporočljivo je, da se na daljše sprehode odpravimo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se ozračje in vroč asfalt že malo ohladita.