Nemška vladajoča koalicija pripravlja obsežne spremembe na trgu dela, pri čemer glavno jabolko spora predstavlja nov zakon o delovnem času. Politiki načrtujejo ukinitev tradicionalnega osemurnega delovnika in prehod na sistem tedenskega obračunavanja delovnih ur. To pomeni, da bi podjetja namesto dnevne omejitve števila ur upoštevala zgolj skupno delovno obremenitev v celotnem tednu.
Pravilo o največ osemurnem delovnem dnevu v Nemčiji velja že od leta 1918, trenutni zakon pa le v izjemnih primerih dovoljuje podaljšanje na deset ur. V koalicijski pogodbi sta koalicijski stranki CDU in SPD zapisali, da bodo o konkretnem oblikovanju novega modela opravili podroben dialog s socialnimi partnerji. Pripravljene spremembe pa že zdaj sprožajo ostre odzive in močno delijo javnost.
Delodajalci zahtevajo večjo fleksibilnost
Predsednik Združenja nemških delodajalcev Rainer Dulger zavrača kritike in strahove, da bo nov zakon prinesel pretirano dolge izmene. "Podjetja ne bodo nikogar prisilila v trinajsturno delo," zagotavlja. Dulger poudarja, da strogo določen osemurni delovnik izvira iz časa teleksov in stacionarnih telefonov ter preprosto ne ustreza več današnjemu digitalnemu in globalnemu svetu. Cilj reforme je po njegovih besedah ustvariti sodoben zakon, ki bo tako podjetjem kot zaposlenim omogočil večjo prilagodljivost.
Poleg tega Dulger opozarja na pereče demografske izzive. Prepričan je, da mora Nemčija nujno povečati skupno število opravljenih delovnih ur, če želi ohraniti gospodarsko stabilnost. Mentaliteta skrajšanega delovnega časa po njegovem mnenju ne bo rešila prihodnjih težav. Predsednik združenja odločevalce poziva tudi k spremembam zakonodaje o zaščiti pred odpovedjo. Želi si fleksibilnejša pravila, ki bi podjetjem omogočila hitrejše prilagajanje zaposlovanja novim tržnim priložnostim.
Sindikati svarijo pred vrnitvijo v preteklost
Na drugi strani nemški sindikati ostro nasprotujejo predlaganim spremembam in opozarjajo, da te resno ogrožajo obstoječe pravice delavcev. Nemška zveza sindikatov (DGB) ocenjuje, da reforma ne bo izboljšala položaja zaposlenih, temveč bo podjetjem odprla vrata za slabljenje zaščitnih mehanizmov.
Predsednica DGB Yasmin Fahimi opozarja, da številni delavci te predloge razumejo predvsem kot enostransko obremenitev in ukinjanje težko priborjenih pravic. Močno nasprotuje reformi zakona o delovnem času in poudarja: "Delavcev ne smemo pahniti nazaj v razmere, v katerih so živeli pred letom 1918." Zastopniki v nemškem parlamentu bodo predlog novega zakona obravnavali predvidoma junija, ko strokovnjaki pričakujejo nadaljevanje burne in ostre politične razprave o prihodnosti dela v največjem evropskem gospodarstvu.
