Rusija pospešeno gradi svojo prvo povsem novo vojaško bazo v bližini finske meje. Objekt nastaja v naselju Nova Vilga, le nekaj kilometrov od Petrozavodska, glavnega mesta ruske republike Karelije. Finski vojaški strokovnjak in nekdanji obveščevalnik Marko Eklund ocenjuje, da bo baza lahko sprejela med 4000 in 6000 vojakov.
Rusija je v preteklosti na tem območju večinoma le obnavljala stare sovjetske objekte. Tokrat pa prvič gradi povsem nov vojaški kompleks v neposredni bližini finske meje. Gradbeni delavci so dela pospešili lansko pomlad. Satelitski posnetki kažejo, da so delavci gozdnato območje začeli čistiti novembra, zemeljska dela pa so okrepili med zimo. Eklund je gradbišče natančno lociral na podlagi ruskih uradnih dokumentov, poroča finski medij Yle.
Ključni namig je predstavljala pogodba o priključitvi prihodnjega vojaškega kompleksa na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v Petrozavodsku, ki je vredna skoraj 5,9 milijona evrov. Ruske oblasti so gradnjo uradno priznale šele nedavno, ko je lokacijo obiskal namestnik obrambnega ministra Pavel Fradkov.
Širitev infrastrukture in dolgoročni načrti
Po ruskih podatkih bodo delavci na lokaciji sčasoma zgradili več kot 50 različnih objektov. Ti vključujejo dodatne vojašnice, stanovanjske zgradbe za vojake in njihove družine ter športne in rekreacijske objekte. Rusija kompleks gradi na gozdnatem območju, kar ji omogoča nadaljnjo širitev. Lokacijo so izbrali prav zaradi bližine Petrozavodska, večjega mesta, ki vojski olajša novačenje pogodbenih vojakov in zadrževanje njihovih družin. V bolj oddaljenih delih Karelije bi vojska precej težje pritegnila in zadržala osebje.
Eklund poudarja, da je gradnja še vedno v začetni fazi. Zaradi intenzivne vojne v Ukrajini ima Rusija omejene vire za hitro širitev vojaške infrastrukture na severozahodu države. Strokovnjak izpostavlja: "Moderne vojske ne moreš zgraditi na rjastih tankih iz sibirskih skladišč. To zahteva veliko časa in denarja." To bazo razume kot del širšega in sistematičnega ruskega načrta, s katerim želi država okrepiti kopenske sile vzdolž celotne meje z zvezo Nato.
Resnična grožnja šele po popolni opremljenosti
Čeprav Rusija povečuje skupno število svojih sil, se bo stvarna grožnja Finski uresničila šele, ko bo vojska dokončala infrastrukturo, nabavila opremo ter rekrutirala in usposobila vojake. "Grožnjo sestavljata namen in zmogljivost. Zmogljivosti se bodo znatno povečale šele, ko bo vojska te enote dejansko ustanovila. Šele takrat bodo lahko resnično delovale," dodaja Eklund.
Ta gradnja predstavlja širši trend ruskega vojaškega krepitve na severu Evrope, na kar opozarjajo tudi druge nordijske države. Strokovnjaki ocenjujejo, da bi Rusija po morebitnem koncu vojne v Ukrajini lahko razporedila znatno večje število vojakov v bližini Natovih meja. Finsko vodstvo in druge članice zavezništva zato situacijo pozorno spremljajo.
