Visoka inflacija in redke uskladitve dohodkov močno načenjajo kupno moč prejemnikov minimalnih plač po Evropi. Evropski statistični urad Eurostat ugotavlja, da je med januarjem in julijem le osem od 29 evropskih držav dvignilo bruto minimalno plačo. V istem obdobju je inflacija v območju z evrom znašala 3,2 odstotka, kar pomeni, da so delavci z najnižjimi dohodki v mnogih državah realno na slabšem.
Najvišjo bruto mesečno minimalno plačo v Evropi ima Luksemburg, kjer delavci prejmejo 2771 evrov. Na drugi strani lestvice znotraj Evropske unije najdemo Bolgarijo, ki delavcem zagotavlja zgolj 620 evrov na mesec. Če v pregled vključimo še države kandidatke za vstop v Evropsko unijo, dno lestvice zaseda Ukrajina z le 169 evri, poroča Euronews.
Pet držav z minimalno plačo nad 2000 evrov
Podatki kažejo veliko razpršenost dohodkov po stari celini. Le pet evropskih držav delavcem zagotavlja bruto mesečno minimalno plačo, ki presega mejo 2000 evrov. Luksemburgu v tej elitni skupini sledijo Irska z 2391 evri, Nemčija z 2343 evri, Nizozemska z 2338 evri in Belgija, kjer minimalna plača znaša 2234 evrov. Tik pod to mejo je Francija s 1867 evri.
Slovenija se uvršča v srednjo skupino držav, kjer se bruto minimalne plače gibljejo med 1000 in 1500 evri. Slovenska minimalna plača znaša 1482 evrov, kar našo državo postavlja na vrh te srednje skupine. Sledijo ji Španija s 1425 evri, Litva s 1153 evri, Poljska s 1119 evri ter Ciper, Grčija in Portugalska. Sosednja Hrvaška je pri dnu te srednje skupine s 1050 evri.
V kar 15 evropskih državah bruto mesečna minimalna plača ne dosega meje 1000 evrov. Med njimi je sicer sedem držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo. Turčija, Severna Makedonija, Črna gora in Srbija celo presegajo znesek, ki ga zagotavlja članica EU Bolgarija. Na samem dnu pa poleg Ukrajine ostaja še Moldavija s 313 evri.
Kupna moč močno premeša vrstni red
Primerjava nominalnih zneskov ne pokaže celotne slike, zato strokovnjaki pogosto uporabljajo standard kupne moči. Ta umetna valuta izenači razlike v ravneh cen med državami in pokaže, koliko dobrin in storitev si ljudje dejansko lahko privoščijo. Pri uporabi tega standarda se razlike med državami bistveno zmanjšajo.
Ko primerjamo nominalne zneske in kupno moč, največji skok na lestvici doživita Romunija in Severna Makedonija, ki napredujeta za osem mest. Srbija, Hrvaška in Bolgarija prav tako bistveno izboljšajo svoj položaj. Na drugi strani največji padec beleži Estonija, ki po kriteriju kupne moči zdrsne za deset mest, slabše pa se odrežejo tudi Latvija, Češka in Ciper.
Inflacija in pomanjkanje uskladitev plač najbolj prizadeneta države, kot je Turčija. Tamkajšnje oblasti minimalno plačo zdaj usklajujejo le še enkrat letno, medtem ko država beleži izjemno visoko inflacijo. Turški delavci tako hitro izgubljajo kupno moč, situacija pa je še toliko resnejša, ker tam minimalno plačo prejema skoraj 40 odstotkov vseh zaposlenih.
Zanimiv podatek predstavlja tudi dejstvo, da pet držav članic Evropske unije sploh nima zakonsko določene minimalne plače. V Italiji, na Danskem, Švedskem, v Avstriji in na Finskem plačna razmerja in minimalne standarde urejajo izključno preko kolektivnih pogodb med sindikati in delodajalci.
