V zadnjih letih smo priča pogostim dvigom minimalne plače, kar je sicer razumljiv ukrep za zaščito socialno najšibkejših, ima pa tudi en nezaželen stranski učinek. Ker ponekod drugje v javnem in predvsem zasebnem sektorju plače ne rastejo tako hitro, se jim "minimalec" vse bolj približuje ali jih ujame. To med tistimi, ki ostajajo tik nad minimalcem ali so celo ujeti, povzroča nezadovoljstvo in upad motivacije, saj so prepričani, da so njihova domnevno zahtevnejša delovna mesta razvrednotena.
Spomnimo: v začetku letošnjega leta 2026 je bila minimalna plača zvišana na 1481,88 evra bruto, pri čemer se povračila stroškov, dodatki za delovno in poslovno uspešnost ter drugi dodatki ne smejo šteti kot del tega izplačila. V primeru, ko je osnovna plača delavca v pogodbi o zaposlitvi nižja od minimalne plače, mora delodajalec ob izplačilu plače delavcu izplačati najmanj zakonsko določeno minimalno plačo.
Na portalu, kjer državljani predlagajo svoje pobude vladi, se je tako znašla ideja, da bi se ob sklenitvi vsake pogodbe o zaposlitvi jasno določilo razmerje plače glede na minimalno plačo, izraženo v odstotkih. Za primer: če znaša bruto plača zaposlenega X in predstavlja 130 odstotkov minimalne plače, se mora ob vsakem dvigu minimalca ustrezno povišati tudi omenjena bruto plača X, da ostane na ravni 130 odstotkov bruto plače. "Dvig minimalne plače mora ostati socialni korektiv, ne pa mehanizem, ki postopno izenačuje vsa delovna mesta. S sistemom vezave plač na odstotek minimalne plače bi dolgoročno zagotovili stabilen, pravičen in vzdržen plačni sistem tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju," ugotavlja predlagatelj.
Na pobudo so se že odzvali na ministrstvu za delo, kjer pa poudarjajo, da zakon o delovnih razmerjih v ničemer ne določa višine plač posameznikov, temveč je to prepuščeno kolektivnemu dogovarjanju predstavnikov delavcev (sindikatov) in delodajalcev na nacionalni ali panožni ravni ali ravni konkretnega delodajalca. "Predstavniki delavcev in delodajalcev tako svobodno in avtonomno določajo višino osnovnih plač v posameznih tarifnih razredih kolektivnih pogodb bodisi na nacionalni ravni, panožni ravni ali ravni konkretnega podjetja. Obstoječi pravni okvir tako že dopušča izvedbo določitve usklajevanja osnovnih plač z višino minimalne plače," so besede ministrstva, ki bi jih lahko karikirali v: "Dogovorite se z delodajalci!" Morebitna realizacija omenjene ideje torej v celoti ostaja v domeni delavcev in delodajalcev na ravni podjetja ali njihovih predstavnikov v okviru kolektivnega dogovarjanja. Ali po domače: nič ne bo.
