Grška boginja Nemeza je v naših pripovedih Usoda, ki poveže srečo in nesrečo, zdravje in bolezen, življenje in smrt. Vse to pa je posledica odločitev posameznika.
Z urejenim življenjem si lahko ohranimo tudi zdravje, da bomo kronično zdravi in ne kronično bolni. Sledimo vsakodnevnim dogodkom, poudarjamo medsebojne odnose, pogosto pa ne prepoznamo vzrokov svojih slabosti. Vzroke naj bi prepoznal zdravnik in nam svetoval, kako naj se jim izognemo ali jih odpravimo. Ivan Ilić v svoji knjigi govori o odtujeni medicini oziroma o preteči grožnji. Človek se je oddaljil od narave, od dolžnosti do narave in samega sebe. Ljudje ne skrbijo odgovorno za svoje življenje in zdravje.
Moderni človek industrijske družbe je svojo odgovornost prenesel na institucije in na profesionalno medicinsko službo. Tako je svojo usodo predal v tuje roke. Od te službe je postal v celoti odvisen, kot narkoman od droge. Zato je človek postal objekt medicinske zaščite v času bolezni in času zdravja. "Zdrav je samo še tisti, ki ni bil natančno pregledan," pravi nemški politik Horst Seehofer iz stranke CSU. Kot da je celotna družba postala ena sama klinika.
Pogosto se zgodi, da medicina naredi iz odgovornega človeka bolnika - objekt, ki ga obdeluje na industrijski način. Melje ga in pošilja iz ene ordinacije v drugo, diagnosticiranja se kar vrstijo. Edini cilj medicine pa naj bi bil človeku pomagati, kako naj prebrodi in prenaša težave življenja. Ivan Ilić pravi: "Zavedanje prizadetih čustev glede porušenega zdravja, pa tudi glede smrti, je del človekovih borbenih sposobnosti. V dnevih trpljenja in resignacij sta upornost in vztrajnost sestavni del ljudskega zdravja." Ilić se bojuje proti medicinski miselnosti, da je bolezen nekaj nenormalnega in da je le zdravje normalno. Toda s tem medicina človeka le zavaja in usmerja v medikalizacijo. Naša civilizacija je tako človekove naravne tegobe, bolečino, bolezen in smrt, industrializirala, prevrednotila. Rene Dubos, mikrobiolog, je verjetno na osnovi svojega spoznanja, kako ravnamo pri zdravljenju nevarnih infekcij, zapisal: "Redko se spozna in ugotovi, da je družba bolezni, ki jih ima, sama ustvarila s svojo civilizacijo."
Mikroorganizmov je v našem telesu in na koži desetkrat več, kot je telesnih celic. Mikroorganizmi so prav tako v živalih in rastlinah, kjer vladajo nad razmerami v okolju. Dejansko so mikroorganizmi vladarji sveta. Končni cilj znanosti ni borba proti mikrobom, ampak obojestransko sožitje.
V zadnjih letih se je védenje o mikrobih popolnoma spremenilo. Prej smo govorili o flori, kot da gre za vegetacijo v naših organih in tkivih, danes že govorimo o mikrobioti v nas, ki se pri bolnem človeku spremeni in po teh znakih imenujemo bolezen. Za otrokovo mikrobioto je odločilen materin vpliv: bakterije prehajajo v plod že preko plodovnice. Otrok se srečuje z mikrobi iz okolja že ob rojstvu, v drugem in tretjem letu imajo otroci že oblikovano mikrobioto. Ta pa se spreminja glede na vrsto hrane ali ob večji rabi antibiotikov.
Medicina je postala družbi uslužna, ni pa dober gospodar, ker nas lahko vodi na stranpoti. Vse manj smo avtonomni kot ljudje, vse manj sami skrbimo za svoje zdravje. Medicina nastopa kot edina, ki je uradno zadolžena za to skrb. Pravi fenomen je, da medicino poveličujemo ob tem, ko zbolevamo za vse več vrstami bolezni. Naša pričakovanja so vse večja, hkrati pa izkrivljena.
Ivan Ilić si je prizadeval spremeniti napačne poglede in ureditve. Trdil je, da je medicina dosti manj sposobna pomagati človeku, kot se na splošno verjame in kot sama trdi. S tem cilja predvsem na pretirano medikalizacijo v ZDA. Seveda pa človek dejstva zelo težko sprejme, zlasti če gre za bolečino, bolezen ali smrt. Prav na tem pa je medicina zgradila svojo okultnost (prikritost oziroma skrivnost).
K boljšemu zdravju in daljšemu življenju so pripomogli boljše življenjske razmere, prehrana, stanovanja in delo. Da si zasluge pripisuje medicina, pa ni sprejemljivo. Medicina je uspešna pri presajanju organov in tkiv, kar tudi spektakularno objavlja. Vendar to ni direktno povezano s človekovim zdravjem, saj gre le za posameznikov obstanek pri življenju.
Danes je zasvojenost z raznimi zdravili obsežnejši problem kot zloraba mamil. Enostavno pozabljamo, da s celo vrsto zdravil posegamo v imunski sistem in z njimi oviramo sposobnosti lastnega organizma, da bi samega sebe pozdravil.
"Urejeno življenje nam služi bolje kot medicina," je dejal Voltaire.
Lovro Dermota, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na pisma.bralcev@vecer.com.
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
