Od včeraj naprej vozniki v Črni gori točijo dražje gorivo. Liter dizla se je podražil za devet centov in zdaj stane 1,67 evra, medtem ko sta obe vrsti bencina dražji za dva centa. Za voznike, ki napolnijo 50-litrski rezervoar, to pomeni, da za dizel plačajo štiri evre in pol več kot pred dvema tednoma. A višji računi na črpalkah so morda šele začetek. Številni se namreč sprašujejo, ali bo dražji dizel sprožil nov val podražitev hrane, prevoza in drugih izdelkov, poroča črnogorski portal Vijesti.
Opozicija zahteva ukrepanje, vlada pa molči
Črnogorska vlada za zdaj molči, medtem ko opozicija glasno zahteva takojšnje znižanje trošarin. Poslanec Demokratske stranke socialistov (DPS) Nikola Rakočević opozarja, da podražitev goriva prinaša tudi višje cene osnovnih življenjskih potrebščin. "Odkar so prevzeli oblast, so z raznimi trošarinami zbrali dve milijardi evrov. Kaj imajo državljani od tega? Samo višje cene, višje davke in slabši življenjski standard," je oster Rakočević.
K znižanju trošarin poziva tudi poslanec Evropskega zavezništva Nikola Zirojević, ki pa dvomi, da bo vlada res ukrepala. Prepričan je, da bi vsaka odgovorna vlada najprej zaščitila standard državljanov in šele nato polnila proračun. Mileta Radovanić iz Državljanskega gibanja URA pa dodaja, da vlada zamuja z ukrepi in se raje ukvarja z delitvijo stolčkov kot z reševanjem kupne moči ljudi.
Svetovni trg prinaša nove težave
Medtem ko se črnogorski politiki prepirajo, kako ublažiti posledice, svetovni trg nafte pretresajo nove težave. Težava ni več samo količina načrpane nafte, ampak pomanjkanje zmogljivosti za njeno predelavo. Surova nafta mora namreč skozi rafinerije, preden postane bencin ali dizel. Trenutna proizvodnja močno peša zaradi poškodovanih obratov, motenih transportnih poti in zmanjšane proizvodnje v nekaterih državah. Posebno veliko težavo predstavlja dizel. Rusija, ki velja za eno največjih izvoznic tega goriva, je po napadih na svoje rafinerije močno omejila izvoz.
Napetosti na Bližnjem vzhodu višajo cene
Dodaten udarec prinašajo konflikti na Bližnjem vzhodu. Napetosti med Izraelom, Združenimi državami Amerike in Iranom ponovno ogrožajo prehod tankerjev skozi Hormuško ožino. Pred krizo je skozi to ožino potekalo približno dvajset odstotkov celotne svetovne trgovine z nafto. Ker Črna gora nima lastne rafinerije in je popolnoma odvisna od uvoza gotovih derivatov, državljani vsak pretres na mednarodnem trgu hitro občutijo v svojih denarnicah.
Na končno ceno goriva namreč ne vpliva le cena soda nafte, ampak tudi cene predelanih derivatov, stroški prevoza, tečaj dolarja ter seveda davki in trošarine. Tudi če se surova nafta poceni, to ne pomeni nujno, da bodo vozniki na črpalkah plačevali manj. Če bo dizel na mednarodnem trgu ostal drag, se bo pritisk na cene zagotovo nadaljeval.
