Evropa se hkrati spopada s pomanjkanjem cenovno dostopnih nepremičnin in presenetljivim presežkom bivalnega prostora. Kljub resni stanovanjski krizi namreč vsaka tretja oseba v Evropski uniji živi v domu, ki ima vsaj eno spalnico preveč, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Ta neskladnost med ponudbo in dejanskimi potrebami gospodinjstev razkriva velike razlike v bivalnih navadah po celini, poroča portal Euronews.
Pojav premajhne zasedenosti stanovanj se nanaša na domove, ki presegajo prostorske potrebe njihovih stanovalcev. Najpogostejši razlog za to je presežek spalnic. Situacijo strokovnjaki najpogosteje povezujejo s starejšimi osebami. Te namreč pogosto ostanejo v velikih družinskih hišah tudi po tem, ko se njihovi otroci odselijo. Čeprav neustrezne bivalne razmere predstavljajo izziv v skoraj vseh državah članicah, Evropski svet ugotavlja, da se razsežnosti in vzroki krize močno razlikujejo.
Otoške države na vrhu, Balkan na dnu lestvice
Vzhodna in jugovzhodna Evropa beležita bistveno manj primerov prevelikih domov. Na ravni celotne Unije v prevelikih domovih živi 33,4 odstotka prebivalstva. Odstotki pa močno nihajo, saj Romunija beleži zgolj 8,1-odstotni delež, Ciper pa kar 69,4-odstotnega. Romuniji na dnu lestvice sledijo Srbija, Turčija, Latvija, Grčija in Hrvaška, kjer delež znaša 14,7 odstotka. Relativno nizke deleže imajo tudi Bolgarija, Slovaška, Severna Makedonija, Poljska, Litva in Italija. Te države tvorijo skupino z najnižjimi stopnjami v Evropi, nekoliko višje pa se uvrščajo Estonija, Češka in Madžarska s približno 27 odstotki.
Na drugi strani lestvice izstopajo tri otoške države. Ciper ima najvišjo stopnjo v Evropi, takoj za njim pa se uvrščata Irska s 66 odstotki in Malta s 63,2 odstotka. Več kot polovica ljudi živi v domovih z dodatnimi sobami tudi na Nizozemskem, v Belgiji, Španiji, Luksemburgu in na Norveškem. Med nordijskimi državami močno nad povprečjem EU izstopata Finska in Danska.
Štiri največja evropska gospodarstva kažejo povsem različno sliko. Španija beleži eno najvišjih stopenj presežnega prostora, medtem ko Italija spada med države z najnižjim deležem. Francija presega povprečje s 40,4 odstotka, Nemčija pa s 33,3 odstotka skoraj natančno odraža evropsko povprečje. Podatki kažejo, da preprosta delitev na sever in jug ne pojasni celotne slike, saj južna Evropa ostaja močno razdeljena.
Vpliv lastništva in napačni ukrepi politike
Evropska federacija nacionalnih organizacij za delo z brezdomci (FEANTSA) opozarja na ključno vprašanje. Zanima jih, ali trenutna in predvsem nova ponudba stanovanj sploh odgovarja na rastoče povpraševanje po manjših domovih. Predstavniki organizacije se sprašujejo, ali so ti manjši domovi ljudem sploh cenovno dostopni. Ob tem izpostavljajo primer Združenega kraljestva, ki je leta 2013 uvedlo "davek na spalnice". Ukrep je propadel, saj ustrezno velika stanovanja preprosto niso obstajala. Gospodinjstva, ki niso imela druge izbire kot ostati v prevelikih domovih, so tako le utrpela izpad dohodka.
Predstavniki organizacije FEANTSA trdijo, da bi morali odločevalci raje preurediti prazna stanovanja v socialna in cenovno dostopna bivališča. Kaznovanje ljudi zaradi presežka prostora po njihovem mnenju predstavlja napačno diagnozo problema. Politika bi se morala raje posvetiti strukturnim vzrokom stanovanjske nedostopnosti, kot sta pomanjkanje vlaganj v prave socialne zgradbe in spreminjanje stanovanj v špekulativno blago.
Statistika Eurostata razkriva tudi očitne razlike med najemniki in lastniki. Med najemniki v prevelikih stanovanjih živi le 14,2 odstotka ljudi, med lastniki nepremičnin pa ta delež naraste na 40,5 odstotka. Profesor Sebastian Kohl s Svobodne univerze v Berlinu pojasnjuje, da institucionalna ureditev, zlasti stopnja lastništva nepremičnin in demografska sestava, močno kroji te razlike. Njegovi modeli kažejo, da ravno lastništvo nepremičnine predstavlja najmočnejši posamezni kazalnik prevelikih domov.
Raziskave dodatno potrjujejo, da vrsta gospodinjstva močno vpliva na izkoriščenost prostora. Enočlanska in dvočlanska gospodinjstva brez otrok imajo največ neizkoriščenih sob. Gospodinjstva z višjimi dohodki prav tako pogosteje razpolagajo s presežnim prostorom. Profesor Kohl ob tem opozarja na težave pri merjenju, saj države različno definirajo, kaj sploh šteje za sobo. Španija, Irska in Finska v svojih anketah na primer izrecno štejejo tudi kuhinje kot sobe. Za konec raziskovalci opozarjajo še na globok prepad med objektivnimi meritvami in subjektivno percepcijo. Čeprav uradne statistike številne domove uvrščajo med prevelike, le dve od petih oseb dejansko menita, da je njun dom prevelik.
