Mestni svet v Helsinkih je sprejel prelomno odločitev glede prehrane v javnih ustanovah. Do leta 2030 bodo za polovico zmanjšali nakupe mesa in mlečnih izdelkov. Namesto živalskih beljakovin bodo v šolah, bolnišnicah in vrtcih ponudili več hranljivih rastlinskih obrokov. Pobuda nosi ime Puolet Parempaa oziroma Polovico boljše.
Pobudo je v finski prestolnici predstavila mestna svetnica Mai Kivelä. Prepričala je večino svetnikov, saj so predlog podprli s 57 glasovi proti 23, poroča portal Green Queen. Kivelä je po glasovanju poudarila, da odločitev predstavlja zmago za podnebno odgovornost, dobrobit živali in pravico otrok do trajnostne prihodnosti. Mesto po njenih besedah ne more po eni strani financirati blažitve podnebnih sprememb, po drugi pa s svojimi javnimi naročili hrane pospeševati izgubo biotske raznovrstnosti in povečevati izpuste.
Okoljski in finančni prihranki
Kampanjo Polovico boljše je prvotno zagnala podnebna organizacija Greenpeace. Predstavniki organizacije so občine po vsej državi pozvali, naj izboljšajo polovico svoje ponudbe hrane za javno zdravje in okolje. Finski prehranski sistem namreč ustvari četrtino vseh toplogrednih plinov v državi. Kmetje kar 70 odstotkov kmetijskih površin namenjajo živinoreji, govedo pa prispeva približno polovico vseh izpustov metana v državi.
Helsinki že vrsto let vodijo na področju trajnostnih javnih naročil, saj so leta 2022 z izjemo morskih sadežev umaknili meso z vseh dogodkov, ki jih gosti mesto. Nova odločitev pa zajema vse občinske obrate javne prehrane, kar pomeni spremembo pri milijonih obrokov na leto. Izvršni direktor trgovskega združenja Plant Based Food Finland Jukka Kajan je izpostavil, da Helsinki s tem ne le krepijo podnebne ukrepe, temveč ustvarjajo dolgoročno tržno predvidljivost za podjetja, ki razvijajo rastlinske rešitve.
Raziskovalci Univerze Aalto so z začetnimi analizami ugotovili, da rastlinski obroki mestu prinašajo tudi finančne koristi. Če bodo polovico trenutnih nakupov mesa nadomestili z rastlinskimi beljakovinami, bodo na letni ravni prihranili več kot tri milijone evrov.
Nasprotja med prebivalci in rast prodaje
Odločitev Helsinkov sledi najnovejšim finskim nacionalnim prehranskim smernicam. Te državljanom svetujejo, naj zmanjšajo porabo rdečega mesa za 30 odstotkov in čim bolj omejijo predelane mesnine. Kljub temu je delež ljudi, ki redno jedo meso, nedavno dosegel štiriletni vrh. Več kot polovica kupcev celo nasprotuje priporočilom o zmanjšanju porabe mesa.
Kljub temu Kajan verjame, da odločitev mestnega sveta odpira pot celotni industriji rastlinske prehrane na Finskem. Trgovci namreč beležijo dvoštevilčno rast prodaje teh živil. Največji finski trgovec S Group je lani prodal za 14 odstotkov več tofuja, prodaja rastlinskega mesa pa je januarja poskočila za skoraj 70 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem leto prej.
Helsinki niso edini primer takšne prakse. Mesto New York je v svojih bolnišnicah že uvedlo pristop, ki privzeto ponuja rastlinske obroke. S tem so zmanjšali izpuste, povezane s hrano, za 36 odstotkov in prihranili več sto tisoč dolarjev.
