Kakšna je prihodnost slovenskega elektroenergetskega omrežja?

Nekoč je bilo v slovensko elektroenergetsko omrežje povezanih manjše število velikih proizvodnih enot, od hidro- in termoelektrarn do jedrske elektrarne, te pa so pošiljale elektriko po visokonapetostnih vodnikih do odjemalcev. V zadnjih 20 letih se je zgodil preobrat: nekateri veliki objekti se zapirajo, v omrežje pa se priklapljajo novi, majhni viri, denimo sončne elektrarne za samooskrbo. Pretok energije ni več enosmeren, temveč teče v več smeri, hkrati smo povezani tudi s tujino.

Koliko lahko omrežje, ki smo ga v Sloveniji gradili vse 20. stoletje, še prenese? Podatkovni centri, nove in nove sončne elektrarne, električna mobilnost, baterijski hranilniki in toplotne črpalke bodo za omrežje pomenili velik stres in zahtevali izjemno veliko količino energije za delovanje. Koliko in kako bodo zagotavljali njen prenos, je v novi epizodi ELEScasta Anji Hreščak povedal mag. Klemen Dragaš, direktor Področja za upravljanje s sredstvi in projekti v ELES-u.

Dodaten izziv predstavljajo ekstremni vremenski dogodki, kakršen je bil v letošnji zimi denimo snegolom na Štajerskem in v Pomurju. Podobni dogodki se bodo pojavljali tudi v prihodnosti, vplivamo lahko samo na to, kako se bomo nanje odzivali, da bodo posledice čim manjše.

V prihodnjih letih bodo denimo posodobili prečni transformator v Divači, ki omogoča natančno usmerjanje tokov električne energije in s tem izboljšuje izkoristek prenosnih zmogljivosti ter zmanjšuje izgube. Dodali mu bodo novo enoto in zamenjali vodnike, po katerih teče električna energija tudi čez mejo v Italijo.

V ELES-u pa se bodo lotili tudi drugih investicij, s katerimi bodo pripravili omrežje na nove, povečane potrebe. Katere investicije bodo to in kaj bodo povzročile, boste izvedeli v podcastu, ki si ga lahko ogledate tukaj: