Najbolj kulturna šola v Sloveniji je v Slovenski Bistrici, priznanja tudi v Maribor in okolico

Osnovna šola Pohorskega odreda Slovenska Bistrica je letošnja naj kulturna šola v Sloveniji. Najvišje priznanje je prejela na zaključni prireditvi projekta Kulturna šola 2026, ki jo je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) pripravil v Križevcih. Uspešne so bile tudi druge šole iz Maribora in okolice. Osnovna šola Leona Štuklja Maribor je bila razglašena za najboljšo med srednje velikimi šolami, Osnovna šola in vrtec Apače med majhnimi, Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju pa je prejela posebno priznanje za dosežke na področju literarne dejavnosti.

Na letošnji razpis se je prijavilo 61 osnovnih šol, naziv Kulturna šola pa jih je prejelo 39, med njimi sedem takih, ki so se prijavile prvič. Projekt poteka že 23. leto, naziv velja štiri šolska leta, trenutno pa ga ima v Sloveniji 300 osnovnih šol.

V Slovenski Bistrici kultura del vsakdana

Na Osnovni šoli Pohorskega odreda Slovenska Bistrica kultura ni zgolj občasna dejavnost, temveč pomemben del vsakdanjega šolskega življenja. Učenci ustvarjajo na glasbenem, gledališkem, folklornem, plesnem, literarnem in likovnem področju, dejavni so tudi pri ohranjanju kulturne dediščine in kulturnem turizmu. Z nastopi, razstavami in drugimi dejavnostmi pomembno sooblikujejo kulturno življenje svojega okolja. Komisijo so prepričali predvsem širina dejavnosti, uspehi učencev ter predanost učiteljev in mentorjev.

"Ta naziv nam res pomeni ogromno. Tukaj ni samo delo zdajšnje generacije, ampak mnogih generacij pred nami," je po razglasitvi povedal Primož Rajh s podružnične šole Zgornja Ložnica, ki je podal izjavo v odsotnosti ravnateljice. Dodal je, da bo zastava Kulturne šole s ponosom visela pred njihovo šolo vse leto. Prihodnje leto bodo prav oni gostili zaključno prireditev in razglasitev nove naj kulturne šole.

Mariborska šola z gledališkim festivalom in rock skupino

Med srednje velikimi šolami je najvišji naziv prejela Osnovna šola Leona Štuklja Maribor, kjer učenci sodelujejo v številnih kulturnih dejavnostih, od glasbe, gledališča in lutkarstva do folklore, plesa in likovnega ustvarjanja. Šola že skoraj tri desetletja pripravlja in gosti mednarodni gledališki festival Z odra na oder, na katerem sodelujejo gledališke skupine iz Slovenije in tujine. Že tretje leto na šoli deluje tudi šolska glasbena skupina Leon Štukelj Rocks, ustvarjalnost učencev pa spodbujajo še s prireditvijo Štukelj ima talent in sodelovanjem v različnih nacionalnih kulturno-umetnostnih projektih.

V Apačah kar pet folklornih skupin

Osnovna šola in vrtec Apače je prejela naziv naj kulturne šole med majhnimi šolami. Posebej izstopa njihova folklorna dejavnost, saj v vrtcu in šoli deluje kar pet folklornih skupin. Poleg tega se učenci vključujejo v glasbene, gledališke, plesne, likovne in literarne dejavnosti.

Šola je tesno povezana z lokalnimi kulturnimi društvi in skupnostjo. Med njihovimi dogodki izstopa dobrodelna kulturna prireditev Tako, kot je nekdaj lahko, na kateri so zbirali sredstva za folklorne skupine, šolski orkester in socialno ogrožene otroke.

V Miklavžu uspešni na literarnem področju

Posebno priznanje za dosežke na področju literarne dejavnosti je prejela Osnovna šola Miklavž na Dravskem polju. Njeni učenci so v zadnjih treh letih dosegali odlične rezultate na državnih in mednarodnih tekmovanjih, zlasti na področjih kritičnega mišljenja, slovenskega jezika, okoljske ozaveščenosti, strpnosti in poezije.

Šola se že več let udeležuje tudi strokovno spremljanih literarnih srečanj Roševi dnevi, ki jih organizira JSKD. Številna zlata in srebrna priznanja ter najvišje uvrstitve potrjujejo uspešno mentorsko delo in spodbujanje literarne ustvarjalnosti tudi zunaj rednega pouka.

Priznanja še štirim šolam

Med velikimi šolami je naziv naj kulturne šole prejela Osnovna šola Nove Jarše Ljubljana, ki izstopa predvsem po likovni in glasbeni ustvarjalnosti ter organizaciji tradicionalnih decembrskih nastopov šolskih pevskih zborov pred ljubljansko Mestno hišo.

Posebno priznanje za kulturno-umetnostno vzgojo otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami je prejela Osnovna šola Jela Janežiča Škofja Loka, za kulturno opismenjevanje učencev Osnovna šola Kanal, za izjemno mentorsko delo na področju gledališča pa Osnovna šola Dragotina Ketteja Novo mesto.

Letošnja zaključna prireditev je potekala v Kulturnem domu Občine Križevci, kjer so dogodek z bogatim kulturnim programom gostili učenci in zaposleni Osnovne šole Križevci, lanskoletne prejemnice najvišjega naziva. Ravnateljica OŠ Križevci Vasilija Stolnik je poudarila, da projekt Kulturna šola prinaša večjo prepoznavnost celoletnemu ustvarjanju. JSKD jim je po njenih besedah ponudil "javno platformo, ki osvetli vso tisto nevidno celoletno in tiho delo, ki ga opravljamo v naših šolskih krogih." "Dal nam je možnost, da ponosno pokažemo, kaj zmoremo," je povedala in spomnila, da so se po lanskem prejemu naziva Naj kulturna šola širši javnosti predstavili v kar enajstih intervjujih.

Izpostavila je tudi pomen strukturiranega procesa, ki šolam v okviru samoevalvacije omogoča sistematično spremljanje, ocenjevanje in izboljševanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Posebej je poudarila vlogo kulture pri oblikovanju varnega in spodbudnega učnega okolja: "Na odru in v ustvarjalnem procesu vsak otrok najde svoj glas, svoj prostor pod soncem in občutek pripadnosti."

Zbrane sta nagovorila tudi župan občine Branko Slavinec in ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, ki je poudarila pomen šole in učiteljev pri oblikovanju odnosa mladih do kulture: "Nosite to izjemno in veliko poslanstvo, da oblikujete prihodnost naše slovenske kulture." Pomen učiteljev je ponazorila z osebno izkušnjo. Spomnila je na učiteljico slovenščine v osnovni šoli in profesorja na Prvi gimnaziji v Mariboru, ki sta pomembno zaznamovala njen odnos do kulture in slovenskega jezika. "Šola je torej tista, ki oblikuje človeka, ne samo v času njegovega šolanja, ampak pravzaprav za vse njegovo življenje," je poudarila.

Direktorica JSKD Mojca Jan Zoran pa je izpostavila, da kultura ni zgolj spremljevalka izobraževanja, ampak njegov bistveni del. "Šola ima pri tem edinstveno odgovornost in priložnost, saj je edina, ki zajema vse generacije otrok. Je edina, ki omogoča, da lahko vsi otroci brez izjeme in pod enakimi pogoji vstopajo v svet kulture," je poudarila.   

Pred osrednjo prireditvijo so pripravili še poseben program za ravnatelje, učiteljem so bile namenjene delavnice povezovanja literarne in plesne ustvarjalnosti, animiranega filma in glasbeno-tolkalnih dejavnosti. V organizaciji gostiteljske šole je potekala tudi delavnica priprave prleške gibanice.

Strokovno podporo šolam JSKD zagotavlja tudi skozi vse šolsko leto. Brošura za leto 2026/2027 predstavlja izobraževanja, dogodke in razpise za učitelje in otroke ter ponudbo JSKD v gosteh, ki omogoča izvedbo izobraževanj in delavnic na posamezni šoli, skladno z njenimi potrebami.