
Zvonko Černač problematizira financiranje portala, na katerem so zbrani podatki o vseh dejavnostih posameznih poslancev za več zadnjih mandatov. Med drugim lahko kdorkoli, brez kakršnihkoli reklam, poišče vse aktivnosti posameznega poslanca. Poleg tega portal Parlameter omogoča tudi vpogled v glasovanja posameznih poslancev, pa tudi njihove govore. Hkrati je mogoče ugotoviti tudi, kateri poslanci so govorili največ in kateri najmanj.
Tako lahko na primer na portalu z nekaj kliki izvemo, da je najmanj besed v tem sklicu parlamenta izrekla Černačeva strankarska kolegica Maruša Babnik, ki je po izobrazbi profesorica razrednega pouka, pred poslanskim mandatom pa je bila pomočnica ravnateljice. Glede na podatke Parlametra na sejah v dobrih šestih mesecih ni izgovorila še niti ene besede. Prav tako ni zastavila še nobenega poslanskega vprašanja in ni dala nobene poslanske pobude. Je pa 100-odstotno prisotna na glasovanjih v državnem zboru.

Med tistimi, ki so najmanj govorili v tem sklicu parlamenta, je po podatkih Parlametra tudi poslanka stranke SDS Manja Lesnik, ki je bila izvoljena v okraju Velenje II. Po izobrazbi je ekonomski tehnik, pred dvema tednoma pa je zastavila poslansko vprašanje v zvezi s problematiko zbiranja, odvoza in predelave izrabljenih pnevmatik v Sloveniji. Za Babnik nekoliko zaostaja pri prisotnosti na glasovanjih, njena prisotnost je namreč 99-odstotna. Sicer pa naj bi kot poslanka govorila dvakrat. Prvič v začetku junija na nujni seji odbora za kulturo, drugič pa septembra na 2. redni seji državnega zbora, na kateri je predstavila mnenje poslanske skupine o predlogu zakona o spremembah zakona o urejanju prostora.

Glede na podatke Parlametra je na tretjem mestu po najmanj izgovorjenih besedah še en poslanec SDS, in sicer Janez Jože Olovec, ki je bil izvoljen v volilnem okraju Krško. Tudi njegova prisotnost na glasovanjih je 99-odstotna, je pa zato malo manj aktiven kot govornik. Zastavil je dve poslanski vprašanji. Eno v zvezi z JEK2 in razvojnim zakonom za Posavje, drugo pa v zvezi s prihodnostjo gradu Šrajbarski turn. Govoril je trikrat na 2. redni seji, ki je potekala v drugi polovici septembra, skupno pa izrekel 698 besed, kaže Parlameter.
Google financiral Parlameter
Za projekt Parlameter je leta 2016 Danes je nov dan dobil sredstva fundacije Digital News Initiative, ki jo je Google ustanovil z več vodilnimi svetovnimi medijskimi hišami. Takrat naj bi za ta projekt od fundacije prejeli 331 tisoč evrov.
Černač se sprašuje
Černač je v sredo na omrežju X delil objavo neprofitne organizacije Danes je nov dan, ki je zapisala, da dela veliko projektov in poganja "mnogo" civilno družbenih iniciativ. "Ne drži pa, da smo bogato financirani s sredstvi davkoplačevalcev," so zapisali. Pojasnili so, da je delež državnih sredstev v njihovem proračunu okoli 25-odstoten.
Poslanec SDS pa je to komentiral z naslednjimi besedami: "Veliko 'projektov'?! Brez dodane vrednosti za ljudi. Recimo, kakšna je dodana vrednost za ljudi 100.000 evrov vrednega spodnjega 'projekta'?" Ob tem je pripel fotografijo, iz katere je razvidno, da naj bi Danes je nov dan dobil 97.020 evrov za projekt "Obljuba dela dolg: (ne)izpolnjevanje političnih obljub". Iz njegove objave ni razvidno, kdaj so bila ta sredstva dodeljena. Je pa znano, da sta sredi leta 2021 Danes je nov dan in Center za preiskovalno novinarstvo v jadranski regiji Oštro odprla platformo Obljuba dela dolg. Šlo je za interaktivno preglednico političnih obljub, ki naj bi bile nenehen opomin politikom, da za besede in dejanja odgovarjajo državljanom. Očitno pa ta platforma ni več aktivna.
Pod Černačevo objavo se je znašlo nekaj komentarjev, ki so zahtevali, da se nevladni organizaciji ukine dostop do državnih sredstev. Nek uporabnik je zapisal: "Zvonko, davkoplačevalci te plačujemo 36 let. Kaj če bi ti pojasnil, kakšno dodano vrednost prinašaš?" Ob tem je pripel tudi odgovor, ki ga je očitno ponudilo eno izmed orodij umetne inteligence. Med drugim je tam zapisano, da naj bi se Černač prvič zaposlil leta 1987. Službo naj bi imel na Zvezi sindikatov v Ljubljani, "kjer se je ukvarjal z delovnopravno zakonodajo".









