V prihodnjem sklicu državnega zbora se parlamentarni status obeta več strankam kot doslej.
Levosredinska koalicija je kljub notranjim napetostim ohranila zanesljivo večino v državnem zboru, opozicija pa doživela (ne)pričakovane prestope in nove strankarske začetke. Rekordi so padali na vseh straneh: po številu izrednih sej, poslanskih vprašanj, menjavah poslancev in količini izrečenih besed. Medtem ko so bili nekateri poslanci skorajda stalno prisotni na glasovanjih, so drugi redno manjkali. Kdo je bil v tem mandatu najbolj vpliven, kdo najbolj glasen in kdo presenetljivo tiho? Ali množica izrednih sej kaže na učinkovitost ali na krizo parlamentarnega odločanja?
Matej Grošelj










