Rezultat, ki so ga nogometaši Celja iztržili v Bratislavi na prvi tekmi play-offa za ligo prvakov, me ne preseneča. Čeprav so bili v obdobju pod Albertom Riero bolj atraktivni in učinkoviti v zvezni liniji in napadu, jih je tudi Vitor Campelos dobro sestavil, jih 'porihtal' v obrambi. Sredina z Mariem Kvesićem, Svitom Sešlarjem in Markom Zabukovnikom deluje zelo dobro, ima mirnost. Na tem delu igrišča so najboljši, malo pa jim zmanjka v konici napada, ker Armandas Kučys ni v najboljši formi, prave zamenjave zanj pa trenutno ne vidim.
Nasprotnik je primeren. Slovan in Celje sta v približno istem rangu. Gol za izenačenje v Bratislavi je bil odličen. Milot Avdyli je kot tiha miška, dela, priden je, zdaj pa prihajajo nagrade. Če se malo pošalim, me spominja na moje gole. Redko vidimo, da levičar doseže takšen gol z desno nogo. Vsa čast, da se je odločil za strel. Včasih se izplača poskusiti. Čeprav ne igra na položaju, ki mu je najbolj pisan na kožo, me je fant izjemno pozitivno presenetil.
Na koncu bi lahko naši prvaki iztržili še več, ko je imel priložnost Benjamin Verbič, a tudi s tem rezultatom so lahko zadovoljni. Verjamem, da bodo na povratni tekmi pred razprodanimi tribunami celjskega stadiona pokazali še boljšo igro in se uvrstili v skupinski del lige prvakov.
Na povratni tekmi bo ključna forma tistega dne. Tudi želja, čeprav zgolj to ni dovolj za zmago. Verjamem, da bo Celje imelo dovolj discipline. Večji pritisk bo na igralcih Slovana, kar lahko Celjani obrnejo v svojo korist predvsem zaradi te kakovosti na sredini igrišča. Fantje se dolgo poznajo, dobro sodelujejo, ta sredina je lahko ključna prednost, želim si, da se jim tudi v napadu odpre. Pa tudi na 12. igralca ne smemo pozabiti, saj se po res dolgem času v Celju obetajo povsem polne tribune.
Marsikaj bo odvisno tudi od trenerja. Iskreno, ob koncu minule sezone me Celje ni najbolj prepričalo, najbrž tudi zaradi tega, ker smo še bili pod vtisom Riere, njegovega nastopa, mentalitete in načina igre, ki je bil sicer precej bolj uspešen v Sloveniji kot v tujini. Vitor Campelos pa je moštvo dobro sestavil, vrnil nekatere igralce, kot je denimo Papa Daniel, razbijač na sredini igrišča. Mrtve je vrnil med žive. Deluje zelo človeško, kot oče igralcem.
Klub je v zadnjih šestih letih naredil velike korake naprej. Finance veliko naredijo. Ko smo mi leta 2020 osvojili prvi naslov za Celje, so bile finance še zelo omejene, v klubu je pet ali šest ljudi skrbelo za vse skupaj, zdaj pa jih je najbrž že 40, 50, marketing so dvignili na naslednjo raven. Definitivno je denar pomagal, se pa spomnim besed Valerija Kolotila, ki je že ob prihodu rekel, da bo s Celjem igral v ligi prvakov. Ko si neko stvar želiš in zanjo trdo delaš, se ti povrne.
