Petra Špehar in še 14 drugih oseb je preživelo najhujšo noč svojega življenja, ko jih je v najodročnejšem delu stare vasi v Lokvi Rogoznici obkolil požar. Ognjena stihija jim je zaprla pot, zato niso mogli zbežati. Sistem jih ni rešil, rešili so se povsem sami. Petra poudarja, da bi se pravočasno umaknili, če bi prejeli opozorilo. Ko so dojeli resnost situacije, je ogenj že zaprl cesto. V paniki so klicali na številko 112, kjer so jim svetovali le, naj se držijo stran od plamenov.
Med ujetimi so bili tudi starejši sosedje v osemdesetih letih, ki so zvesto čakali na uradni poziv za evakuacijo, a ta ni nikoli prišel. Ogenj jim je medtem uničil avtomobil. Ker niso mogli nikamor, so prebivalci vzeli stvari v svoje roke. Z rokami so iz bazena znosili dve tretjini vode in gasili okolico, medtem ko se je ogenj nezadržno bližal.
Ko odpove sistem, nastopijo posamezniki
V nekem trenutku je bivanje zunaj postalo prenevarno, zato se je vseh 15 ljudi zateklo v sosedovo hišo. Tam so nekateri okamneli od strahu, drugi so molili, tretji pa so pod vplivom adrenalina zbrali moč. Ko se je požar nekoliko umiril, je nastala tišina, ki je bila po besedah Petre "najlepša in najodvratnejša v istem trenutku". Takoj zatem so ponovno stopili ven in nadaljevali z gašenjem. Sami so rešili vse hiše v svoji okolici, razen ene.
Petra razume, da so gasilci tisto noč branili večje območje, poroča hrvaški portal Index. Ne more pa razumeti, zakaj jih nihče ni opozoril ali jim dal jasnih navodil. Edine konkretne nasvete jim je po telefonu dal prijatelj iz gorske reševalne službe, ki jim je s tem dejansko rešil življenja. Prvi predstavnik sistema, ki je po požaru prišel do njih, je bil prostovoljec Rdečega križa. Prinesel jim je vodo in priznal, da tam ni pričakoval živih ljudi. Nekaj ur kasneje je prišla še policija, da bi popisala mrtve, a se je vrnila s praznim seznamom.
V dneh po tragediji so na pomoč priskočili številni dobri ljudje. Gasilci so kasneje le obiskali najstarejše sosede in jim pojasnili, da je bil dostop do njih prenevaren. Petra posebej hvali prostovoljce Rdečega križa, delavce elektro podjetja in lokalno gorsko reševalno službo, ki so jim v dneh po blokadi dostavljali hrano in vodo. Kljub temu opozarja, da ob katastrofah veliki sistemi pogosto zatajijo, celotno breme pa nato prevzamejo mali ljudje, ki nesebično pomagajo.
