
"Še slepa kura zrno najde," se nam je v Šenčurju pod odrom za zmagovalce zaupala Lora Klinc Roglič. Malce ironično, a kaj, ko je zadnje čase pri njenem možu Primožu Rogliču šlo narobe, če je le lahko. Hja, najbrž si niti ne predstavljamo, kakšna je bila želja, koliko je bilo pritiska, da bi se premierno domače evropsko prvenstvo v kolesarstvu končalo s slovensko zmago, z zlato kolajno 37-letnega Zasavca, ki je bil naš glavni in zadnji up za veliko slavje. Naposled mu je le uspelo, da je premagal vse demone in nagradil tudi navijače, ki so pet dni vneto navijali na Gorenjskem.
Zmaga zanj in za vse
"Izjemno vesel sem, da je danes 'ratalo'. Zmaga je najprej zame, potem pa za vse ljudi, ki so bili tukaj dan za dnem, za vse, ki so pripomogli k organizaciji dogodka. To je konec koncev nagrada za vse nas. Izjemno vesel sem, da smo tako zaključili tole prvenstvo," je povedal Primož Roglič po superiorni predstavi v posamični vožnji na čas. Odlično je že začel dirko in si na vzponu na Možjanco pri prvem vmesnem času privozil dvanajst sekund prednosti pred Brunom Armirailom, kar je bilo na koncu dovolj, da je zasedel evropski prestol. No, treba je bilo še pošteno pritiskati po ravnini in se drzno spustiti s Štefanje Gore, Francoz je Slovencu že pošteno dihal za ovratnik.

"Konfiguracija proge se mi je zdela takšna, da bo odločilen prvi del s klancem. In kje pa bom šel, če ne tam. Da sem šel hitreje, je pripomoglo, da sem že v prvem kilometru izgubil radijsko zvezo. Bil sem povsem sam in ni bilo veliko taktiziranja. Čim prej na vrh Možjance, na spustu malo predahniti, ampak je prehitro minil, da bi se spočil. Računal sem, da bom oddelal tako, kot sem si predstavljal. Vedel sem, da bo v spustu in v drugem delu kronometra težko obrniti veliko časovno razliko," je dejal Zasavec ob prvi mednarodni zmagi po marcu lani, ko je slavil na dirki po Kataloniji.
Postal je osmi članski evropski prvak v uri resnice, ta disciplina je v programu šele od začetka njegove profesionalne ere, od leta 2016, ko je prestopil v svetovno serijo. Ima pa zdaj kolajno v kronometru z vseh treh največjih tekmovanj: zlato je na olimpijskih igrah osvojil v Tokiu 2021., srebro na svetovnem prvenstvu v Bergnu na Norveškem 2017. "Vsaka zmaga je lepa, a doma je najlepša. In je vseeno, s katere dirke je, z evropskega prvenstva, dirke po Sloveniji ali s katere druge," je povedal slovenski junak.
Brez pritiska ne moreš biti najboljši
Telemark na odru za zmagovalce je tokrat naredil s posebnim užitkom. "Želel bi si, da bi trajajo malo dlje. Hudičevo dolgo traja, da prideš do tja, pa ne mislim na dirko, ampak leta treningov in vse drugo. Ti trenutki pa hitro bežijo. Zapomnil oziroma poskusil si jih bom zapomniti za zmeraj. Še posebno lepo je bilo ob dvigu slovenske zastave, ob petju himne," je dejal Roglič. Vedel je, da breme dobrega rezultata slovenske reprezentance ob odsotnosti Tadeja Pogačarja leži na njegovih plečih.
"Vsaka zmaga je lepa, a doma je najlepša. In je vseeno, s katere dirke je, z evropskega prvenstva, dirke po Sloveniji ali s katere druge"
V zadnji disciplini 32. evropskega prvenstva in prvega v Sloveniji ni bilo možnosti za spodrsljaj, vložek je bil izjemno velik. "Vedno pravim, da si na koncu sam sebi največji sovražnik oziroma sam sebi naložiš največji pritisk. Ampak to potrebuješ, drugače te ne pripelje do nivoja, ko si lahko res dober. Sem pa danes predvsem želel uživati. Vedel sem, da če dam iz sebe to, kar imam, bo rezultat dober. Na to, ali bo kdo boljši, nimaš vpliva. Doma tudi vedno računaš, da ko se spustiš po startni rampi, ti gredo mravljinci po telesu, in to ti da dodatni vat moči," je povedal Primož Roglič.
Tujci so le hvalili
Evropsko prvenstvo si bo zapomnil tudi po odlični organizaciji, se je pa zanj prehitro odvilo. "Bolj sem vajen tritedenskih dirk, torej precej daljših prireditev. Tu nimaš veliko priložnosti za strel. Jaz sem imel le dva in zadnji je uspel. Z moje strani je bilo prvenstvo lepo, izjemna je bila podpora ljudi ob cesti. Tujci bodo sami povedali, kako so se počutili, toda s komerkoli sem govoril, je bilo slišati samo pozitivne stvari. Vsi so bili presenečeni in zelo zadovoljni. Tudi vreme nam je šlo na roko. Pokazali smo, da lahko organiziramo velike dogodke," je sklenil prvenstvo stare celine slovenski kolesarski as.

V tej sezoni še ni rekel zadnje, potrdil je, da ga bomo videli v soboto na zadnjem spomeniku leta po Lombardiji. "Želim si, da bi tam dirkal v finalu." V zadnjem času mu ni uspelo, če se pogovarjamo o borbi za zmago, saj je bil tudi pred tremi leti, ko je bil tretji, v cilju skoraj minuto za Pogačarjem, ki je vknjižil kar pet zaporednih zmag. Se bo pa tokrat 239-kilometrska preizkušnja odprla in Roglič je v odlični formi, kar bo ob slovesu od dresa Red Bull-Bore-Hansgrohe zagotovo želel pokazati. Pa je po treh letih v nemški zasedbi že na vidiku nova ekipa? "Če bi kaj bilo, bi povedal. Upam, da ne bom te majice nosil samo okoli hiše, ampak tudi na kolesu," je s humorjem sklenil Zasavec, ki bo ob koncu oktobra praznoval 37. rojstni dan.
"Roglič ni bil edini favorit"
Bruno Armirail je odličen kronometrist, je trikratni državni prvak, ki se je s Francijo v Sloveniji veselil zlate kolajne v mešani štafeti. Na odličje je ciljal tudi v posamični konkurenci, in to ne na kakršnokoli. "Vesel sem drugega mesta, toda cilj je bil zmaga. Samo devet sekund mi je zmanjkalo. Rezultat je dober, ni pa perfekten. Čestitke Primožu, lepo zanj, da je zmagal pred domačim občinstvom," je dejal 32-letnik, ki Slovenca ni štel za absolutnega favorita. "Primož ni bil edini favorit, bilo jih je veliko. Stefan Küng je bil že dvakrat evropski prvak, tu je bil Jakob Söderqvist (na koncu šele osmi, op. p.) in še kdo. Bilo bi možno zmagati, toda proga z vzponom je Primožu zelo ustrezala," je povedal Armirail.
Rezultati, Šenčur-Šenčur, 22,1 km, 367 višinskih metrov, moški (43 tekmovalcev): 1. Primož Roglič (Slovenija) 28:16,61 (povp. hitrost 46,9 km/h), 2. Bruno Armirail (Francija) +06,58, 3. Maxime Decomble (Francija) 28,42 ... 18. Jan Tratnik (Slovenija) 1:23,16.
Mladinca med deseterico
Drugi rezultati, mladinke (41 tekmovalk): 1. Alejandra Neira Dominguez (Španija) 35:45,65 (povp. hitr. 36,9 km/h) ... 29. Lina Mehle +4:12,77, 30. Rebeka Gonza +4:38,24, 32. Pina Šiler (vse Slovenija) +6:40,15; mladinci (63): 1. Benjamin Noval Suarez (Španija) 29:46,98 (44,3 km/h), 8. Vanja Kuntarič Žibert 31,59, 10. Maks Olenik 1:03,73, 18. Gal Stare (vsi Slovenija) 1:36,93; članice do 23 let (28): 1. Nienke Vinke (Nizozemska) 32:36,93 (40,5 km/h), 22. Zoja Ferlež +6:12,88, 25. Anet Trakonja (obe Slovenija) 7:16,91; člani do 23 let (37): 1. Hector Alvarez Martinez (Španija) 28:44,70 (45,9 km/h), 12. Jaka Marolt (Slovenija) +1:28,33; članice (24): 1. Marlene Reusser (Švica) 31:30,84 (41,6 km/h), 18. Nika Bobnar (Slovenija) +4:34,63.
Uroš Gramc





