"V naši podalpski idili, malo začinjeni z mediteranskim šarmom in balkanskim etosom, kar pridno proizvajamo in počasi izboljšujemo, lepo živimo, a kakega inovacijskega navdušenja pri nas pač ni. Res je, postali smo privlačna destinacija za naložbe v farmacijo, pri tem je izdatno pomagala država s subvencijami, pomembno vlogo pri tem imajo tudi naravoslovne fakultete, denimo za farmacijo. To je odlično in slovensko gospodarstvo je zato bolj robustno, farmacija in dobava tej je pomemben slovenski oziroma vseevropski adut. A slovenska dolina potrebuje preboj.
Govorimo o inovacijski naravnanosti. O digitalnih spretnostih, nadgrajevanju spretnosti, naklonjenosti novim tehnologijam. Ko sem prejšnji teden vprašal dr. Petra Wostnerja iz državnega urada za makroekonomske analize – gospod intenzivno proučuje, v kakšni kondiciji je naše gospodarstvo –, kako bi od ena do pet ocenil slovensko gospodarstvo, je po premisleku izstrelil: med tri in štiri. Ni sicer slabo, a če nadaljujemo njegovo razmišljanje. Iz dobaviteljsko-izvajalskega bi se morali pomikati k inovacijski-ustvarjalni paradigmi. To pa zahteva več drznosti, digitalnih spretnosti in na splošno večjo zazrtost k novim tehnologijam. Pri tem smo v nekaterih slovenskih podjetjih sicer odlični, a takšnih je odločno premalo. V redu, robotov imamo veliko, a to ni dovolj, kar zbuja skrb, je to, da smo pri tempu učenja zaspali. Preveč govorimo o nevarnostih in premalo o priložnostih. /.../ Socialna kapica še zdaleč ni vse, a višina neto plače pač je pomembna. Pomembna je recimo tudi prožnost na trgu dela, lep vzor za to je Danska. Tudi ta lahko zmanjša slovenski ziheraški nagon. A ne, mi smo se odločili, da bomo imeli danske davke in prispevke, nikakor pa ne njene prožnosti dela."
