Kdo bo prejel najpomembnejše nagrade na področju znanosti in raziskovanja? Med njimi je končno spet več ženskih imen

Znane so prejemnice in prejemniki Zoisovih nagrad in priznanj, Puhovih nagrad in priznanj ter priznanja ambasadorka znanosti Republike Slovenije. V letošnji izbor so prejeli 62 vlog iz različnih področij znanosti in razvoja, med skupno 72 kandidati - med njimi je bilo 39 moških in 35 žensk -, bodo podelili 15 nagrad in priznanj 17 nagrajenkam in nagrajencem. "Med njimi je prvič po letu 2015 več nagrajenk kakor nagrajencev," je pojasnila predsednica odbora za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti dr. Maja Ravnikar. Med nagrajenci so znanstveniki s področja astrofizike, energetike, komunikologije, okoljskih znanosti, naprednih materialov, matematike, zgodovine, migracij, umetne inteligence, biokemije, kvantne tehnologije, nanotehnologije, senzorskih tehnologij, biotehnologije in farmacije.

Kot športniki v svetovni konkurenci

"Znanstveniki smo kot športniki, ves čas izpostavljeni svetovni konkurenci. Slovenci smo lahko ponosni, da imamo v svojih vrstah veliko izjemnih znanstvenih skupin in posameznikov, ki so vpeti v svetovno znanost, pa tudi v izobraževanje, razvoj družbe in gospodarstvo," je še izpostavila predsednica odbora in dodala, da na prvi pogled delo znanstvenikov ni tako razburljivo za širšo javnost kot so športni prenosi, "a kvaliteta dela in trud, vložen v nova spoznanja in na znanosti temelječe inovacije, niso nič manjši". Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino, pristojen za področje visokega šolstva, znanosti in inovacij, dr. Rok Strašek je ob tem izpostavil, da z nagradami izkazujejo "priznanje izjemnim posameznicam in posameznikom, ki s svojim zgledom prispevajo k razvoju in mednarodni prepoznavnosti slovenske znanosti", so tudi "spoštovanje do vrhunskega znanja, raziskovalne odličnosti, ustvarjalnosti in vztrajnosti, obenem pa nas opominjajo, kako pomembno mesto ima znanost v naši družbi".

Do znanja ne prideš čez noč

"Težko bi rekel, da je to pomembna spodbuda za nadaljnje delo, glede na to, da sem verjetno večino dela že opravil. Je pa to spodbuda za mlajše generacije, da vidijo, da trdo delo prinaša tudi uspehe. Zelo pomembno je, da se slovenska znanost, mlajši znanstveniki in znanstvenice uspešno povezujejo s kolegicami, kolegi po svetu in to je tudi meni osebno največ pomenilo," je dejal prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju raziskovanja intelektualne zgodovine in razvojnih perspektiv javnosti dr. Slavko Splichal.

Da je nagrada, ki jo prejema, nagrada za vse, ki so z njo delili raziskovalno pot, je izpostavila prejemnica Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju okoljskih znanosti dr. Milena Horvat. Da razisovalno delo bogati, je dodala, prepričana, da je prihodnosti znanosti svetla: "Družba vedno bolj prepoznava, da brez znanja ni razvoja. A priti do znanja ni nekaj, kar se zgodi čez noč. Moraš imeti okolje, ki te stimulira, da razmišljaš. Vsak človek je že po svoji naravi raziskovalec, samo okolje je treba vzpostaviti, da zaživi to svojo kreativnost in da lahko to demonstrira."

Prejemnik Puhove nagrade za življenjsko delo za soustvarjanje temeljev sodobnega slovenskega elektroenergetskega sistema dr. Ferdinand Gubina pa je dejal, da se je v življenju držal maminega nasveta, "če imaš problem, ga reši", vzor za delo pa črpal iz Arhimedovega pristopa k znanosti, tudi sam je namreč rad reševal zastavljene izzive.