Koliko stane zemljišče za gradnjo? V Mariboru približno tretjino ljubljanske cene

Pot do novega doma se začne že precej pred prvo položeno opeko: z iskanjem zemljišča, katerega cena lahko pomembno vpliva na celotno naložbo. Najnovejše poročilo Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS) kaže velike razlike med posameznimi deli države. Zemljišča za stanovanjsko gradnjo so bila v Mariboru glede na srednjo ceno približno dve tretjini cenejša kot v Ljubljani. Toda cena kvadratnega metra sama po sebi še ne pove, kakšno gradnjo zemljišče omogoča, kako je komunalno opremljeno in ali so zanj že pridobljena dovoljenja. Primerjave med območji so zato le okvirne, opozarjajo. Ker je število prodaj v posameznem polletju razmeroma majhno, lahko že nekaj večjih ali dražjih poslov precej spremeni srednjo ceno.

Ljubljana: dražja tudi zemljišča za večstanovanjske stavbe

V prestolnici je srednja cena, pri kateri je bila polovica zemljišč prodana po nižji in polovica po višji ceni, v prvih šestih mesecih letos znašala 499 evrov za kvadratni meter. To je 30 evrov več kot v enakem obdobju lani. Večina zemljišč je bila prodana po cenah med 380 in 720 evri za kvadratni meter. Na višino ljubljanskih cen vpliva tudi sestava prodaj. V prestolnici je največ poslov z zemljišči, namenjenimi gradnji večstanovanjskih stavb, ki praviloma dosegajo najvišje cene na kvadratni meter. Pogosti so tudi nakupi obstoječih stavb s pripadajočimi zemljišči, na katerih investitorji načrtujejo nadomestno gradnjo, najpogosteje manjših večstanovanjskih objektov.

Primerjava z Mariborom zato ne pomeni, da je vsaka primerljiva parcela v štajerski prestolnici za dve tretjini cenejša. Del razlike lahko izhaja iz tega, kakšna zemljišča so se v posameznem mestu prodajala. Na območjih Kranja z okolico in severne okolice Ljubljane so bila zemljišča glede na srednje cene za več kot polovico cenejša kot v prestolnici.

Obala: srednja cena skriva drage lokacije ob morju

Na Obali je srednja cena prodanih zemljišč znašala 184 evrov za kvadratni meter, večina pa je bila prodana po cenah med 105 in 300 evri. Toda iz tega bi bilo napačno sklepati, da so zazidljive parcele v krajih ob morju postale poceni. GURS v Kopru, Izoli, Piranu in Ankaranu v prvem polletju ni evidentiral nobene prodaje zazidljivih zemljišč, na območju Portoroža pa jih je bilo deset. Vse preostale prodaje so bile v zaledju Kopra in Izole, kjer so cene praviloma nižje kot neposredno ob morju. Na skupno srednjo ceno je torej vplivala predvsem lokacija prodanih zemljišč.

V priobalnih krajih lahko cene dosegajo ali celo presegajo ljubljanske. Podobno velja za Bled in Kranjsko Goro, kjer je ponudba zazidljivih zemljišč zelo omejena, prodaje pa so redke. Prav zemljišče nad Piranom je v prvem letošnjem polletju doseglo najvišjo ceno na kvadratni meter. Nekaj več kot tisoč kvadratnih metrov velika parcela z manjšo starejšo hišo, predvideno za nadomestno gradnjo, je bila prodana po 1080 evrov za kvadratni meter. Največji skupni znesek pa je kupec odštel za zemljišče na območju Domžal. Za nekaj več kot 9000 kvadratnih metrov veliko zemljišče s stanovanjsko namensko rabo je plačal približno 5,3 milijona evrov. Podatki tako kažejo, kje so se zemljišča prodajala dražje in kje ceneje, sami po sebi pa še ne povedo, kje se največ gradi ali kje je gradnja zastala.