Ministri in ministrice so se danes sestali na zadnji redni seji vlade, ki jo vodi Robert Golob s polnimi pooblastili. Ob koncu mandata ocenjujejo, da so naredili veliko, predvsem pri odzivih na krize. Mandat ocenjujejo kot zelo uspešen, prepričani pa so, da bi lahko kakšno stvar naredili drugače in boljše, so dejali pred sejo vlade.
Po petkovi ustanovni seji državnega zbora bo vlada Robert Golob izgubila polna pooblastila in prešla v obdobje opravljanja tekočih poslov, kar pomeni, da lahko sprejema le nujne odločitve za nemoteno delovanje države, medtem ko oblikovanje nove vlade še poteka.
1. Zakaj vladi preneha mandat?
"Vladi Robert Golob mandat preneha, ko se po volitvah sestane nov sklic državnega zbora in potrdi mandate za novo obdobje. To se zgodi na ustanovni seji DZ. Od takrat naprej vlada nima več polnih pooblastil.
2. Kaj so sploh "tekoči posli"?
"Gre za ustavnopravni pojem, ki ni natančno definiran. V praksi pomeni, da vlada opravlja samo nujne naloge za nemoteno delovanje države – brez večjih političnih odločitev ali novih strateških potez."
3. Ali vlada v tem času lahko normalno dela?
"Da, vendar omejeno. Država mora delovati naprej, zato ministrstva izvajajo redne naloge, izplačila, postopke in storitve. Ne sme pa vlada začenjati novih politik ali projektov."
4. Česa vlada ne sme početi?
"- predlagati novih zakonov (z izjemo nujnih);
- uvajati novih politik ali reform;
- sprejemati strateških odločitev;
- izvajati potez, ki bi lahko izgledale kot politično izkoriščanje oblasti."
5. Ali obstajajo izjeme?
Da. Vlada lahko ukrepa, če gre za nujne zadeve, kot so:
- varnost države
- naravne nesreče
- preprečevanje večje škode
V takih primerih lahko predlaga tudi interventne zakone ali spremembe proračuna.
6. Kaj pa kadrovanje?
"Dovoljeno je, vendar le, če je nujno za delovanje sistema. Vsaka odločitev se presoja posebej – ključni kriterij je, ali bi brez nje nastale motnje v delovanju države."
7. Ali vlada lahko sprejema predpise?
"Da, če gre za obveznosti, ki jih zakon že predvideva. Pri drugih odločitvah pa je potrebna dodatna presoja, ali sodijo v okvir tekočih poslov."
8. Kako dolgo traja to obdobje?
"Vlada opravlja tekoče posle od ustanovne seje parlamenta do imenovanja nove vlade. To lahko traja več tednov ali celo mesecev."
9. Kako nastane nova vlada?
"Postopek vodi predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki po posvetih predlaga kandidata za mandatarja. Ta mora dobiti najmanj 46 glasov v državnem zboru. Ko je mandatar izvoljen, mora v 15 dneh predlagati ministre. Vlada začne polno delovati, ko je imenovana večina ministrov.
10. Kdaj se zgodi dejanska menjava oblasti?
"Šele ko so imenovani ministri nove vlade. Do takrat stara vlada – tudi po izvolitvi mandatarja – še vedno opravlja tekoče posle."
11. Zakaj je to pomembno?
"Gre za varovalko sistema: preprečuje, da bi vlada brez polnega mandata sprejemala velike politične odločitve, hkrati pa zagotavlja, da država deluje nemoteno."
