Vlada je v odzivu na oceno Fiskalnega sveta o proračunih za leti 2027 in 2028 predstavila načrtovane ukrepe za zagotavljanje vzdržnosti javnih financ. Pripravlja jih skupaj z ministrstvi, Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Njihovi učinki naj bi bili preverljivi že leta 2027. Možnosti za zmanjšanje izdatkov vidi predvsem v učinkovitejšem delovanju javnega sektorja, prihranke pa načrtuje tudi pri socialnih transferjih, osebni asistenci, nadomestilih za bolniško odsotnost in z zamikom investicij.
Vlada ob tem pojasnjuje, da mora zagotoviti tudi sredstva za obveznosti, uzakonjene v času prejšnje vlade. Med njimi navaja 16-odstotni dvig minimalne plače januarja 2026, ki vpliva tudi na nadomestila za brezposelnost, spremembe pri plačah javnih uslužbencev za delo v tujini ter izpolnjevanje obrambnih zavez do Nata.
Omejevanje stroškov dela v javnem sektorju
Eden prvih korakov k omejevanju stroškov dela je bila po navedbah vlade reorganizacija z manjšim številom ministrstev v letu 2026. Rast stroškov dela namerava omejevati postopoma, pri čemer napoveduje ohranitev enake ali višje ravni storitev za državljane. Ob upokojitvah in drugih odhodih zaposlenih bodo proračunski uporabniki preverjali, ali je posamezno delovno mesto treba znova zapolniti ali lahko naloge prevzamejo drugi zaposleni. Pri tem vlada računa na digitalizacijo, poenostavitev postopkov in prerazporejanje kadrov.
Ker je več kot deset odstotkov zaposlenih v javnem sektorju starejših od 60 let, vlada ocenjuje, da bo naravni odliv omogočil postopno kadrovsko prilagajanje. Hkrati načrtuje pomlajevanje javnega sektorja. Pri nujnih nadomeščanjih naj bi imeli prednost mlajši kadri, za pripravnike pa je v skupnem kadrovskem načrtu organov državne uprave predvidena kvota 0,76 odstotka.
Usklajevanje optimizacije dela državnih organov bo prevzel Urad vlade za decentralizacijo in debirokratizacijo, ustanovljen 22. oktobra 2026.
Za 340 milijonov evrov predvidenih prihrankov
Vlada je doslej finančno ovrednotila ukrepe na štirih področjih. Z zamikom investicij predvideva 140 milijonov evrov prihrankov, s spremembami pri nadomestilih za bolniško odsotnost 100 milijonov evrov, pri osebni asistenci in socialnih transferjih pa po 50 milijonov evrov.
Pri zdravstvenih investicijah vlada možnost zamika utemeljuje tudi s tem, da so bili nekateri projekti zaradi izvajanja načrta za okrevanje in odpornost že zaključeni. Na področju zdravstvenega zavarovanja poleg sprememb pri bolniških odsotnostih načrtuje racionalizacijo poslovanja in doseganje ugodnejših cen zdravil.
Spremembe napoveduje tudi pri socialnih transferjih. Med predvidenimi ukrepi so prenova premoženjskih testov, izboljšanje izmenjave podatkov med organi in centralizacija izterjave neupravičeno izplačanih sredstev. Za namerno prikrivanje premoženja namerava uvesti sankcije, fiktivne prijave prebivališča pa naj bi zaznavali elektronsko. Z urejanjem evidenc prejemnikov javnih sredstev želi odpraviti nepravilnosti in podvajanja. Prilagoditve predvideva tudi pri otroških dodatkih, državnih štipendijah in denarni socialni pomoči, s čimer želi po svojih navedbah doseči ustreznejšo porazdelitev sredstev.
Med ukrepi za leto 2027 so še zamik uvedbe brezplačnih kosil za vse učence, spremembe pri nadomestilih za brezposelnost in subvencionirani študentski prehrani ter prilagoditve financiranja v izobraževanju, visokem šolstvu in zdravstvu. Vlada pripravlja tudi ukrepe za večjo aktivacijo na trgu dela.
Pri osebni asistenci in dolgotrajni oskrbi namerava jasneje določiti upravičenost do pravic iz obeh sistemov. Spremembe načrtuje tudi pri sofinanciranju osebne asistence iz dodatka za pomoč in postrežbo.
Prodaja nepotrebnih državnih nepremičnin
Del predlaganih ukrepov je že v državnem zboru. Med njimi so spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o investicijah v javne zdravstvene zavode, s katerimi želi vlada omogočiti učinkovitejšo uporabo namenskih proračunskih sredstev in razbremeniti splošni del proračuna. Predvidena je tudi prilagoditev financiranja ZZZS potrebam v prihodnjih dveh letih.
Delež javnega dolga najnižji po letu 2012
Po podatkih, ki jih navaja vlada, se je dolg sektorja država s 66,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) leta 2024 znižal na 65,1 odstotka leta 2025, kar je najnižji delež po letu 2012. Do konca leta 2028 naj bi se zmanjšal na 63,6 odstotka BDP. K temu naj bi prispevali likvidnostne rezerve, ugodnejši saldo sektorja država in nominalna rast BDP.
K zmanjšanju obsega državne uprave naj bi po vladnih načrtih prispevala še ukinitev Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije in dopolnitev zakona o upravnih taksah.
Vlada načrtuje tudi spremembe pri upravljanju državnega premoženja. Nepremičnine, ki jih država ne potrebuje več, namerava prodati, obstoječe prostore bolje izkoristiti in združevati lokacije državnih organov. S tem želi zmanjšati stroške poslovanja. Ob tem poudarja, da kapitalske prihodke ločuje od trajnih ukrepov za omejevanje tekočih odhodkov.
Vlada oceno Fiskalnega sveta razume kot poziv, naj načrtovane prilagoditve čim prej podpre z jasno predstavljenimi, preverljivimi in finančno ovrednotenimi ukrepi.
Podrobneje jih namerava predstaviti v novem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu, ki ga bo začela pripravljati v začetku leta 2027, po potrditvi novih ocen stroškov staranja na ravni Evropske unije in novih gospodarskih napovedi.
