Varuhinja človekovih pravic obsoja ponovno poškodovanje Mariborke in homofobne komentarje, uperjene proti mlademu slovenskemu atletu Mitji Zubinu zaradi njegove domnevne spolne usmerjenosti. Omenjena dogodka sta resen opomin, da poniževanje, izključevanje in sovražnost do LGBTIQ+ oseb v slovenski družbi niso izginili in da se moramo nanje odzvati jasno, hitro in dosledno, poudarja ombudsmanka Simona Drenik Bavdek in izraža podporo Zubinu, zaposlenim v knjigarni Mariborka in založbi VigeVageKnjige ter vsem LGBTIQ+ osebam, "ki so tarča žalitev, groženj, diskriminacije ali nasilja". Žrtve in priče varuhinja spodbuja, naj takšna ravnanja dokumentirajo in prijavijo pristojnim.
Dogodkov ni primerno presojati ločeno, če kažejo na usmerjeno delovanje
"Okoliščine dogodka vzbujajo resno zaskrbljenost glede morebitnega nestrpnega oziroma sovražnega motiva," po napadu v Mariboru poudarja varuhinja in poziva k skrbni, učinkoviti in pravočasni preiskavi.
Že prejšnji varuh je lani obravnaval odziv na več prijavljenih napadov na Mariborko, šlo je za grožnje, zmerjanje, poskus fizičnega napada ter poškodovanje in odvzem mavrične zastave. Po varuhovem posredovanju je generalna državna tožilka odredila strokovna pregleda. Ugotovljene so bile nepravilnosti in nedoslednosti, tudi preuranjen zaključek zadev, sledili pa so napotki in predstavitev primerov državnim tožilcem na izobraževanjih. To kaže, da je prakso mogoče izboljševati, ugotovitve pa je treba dosledno upoštevati, navajajo pri Drenik Bavdek in poudarjajo, da je ob ponovnem napadu treba preveriti, ali gre za del širšega vzorca ravnanj proti istemu prostoru in skupnosti. Dogodkov ni primerno presojati ločeno, če njihovo zaporedje, izbira tarče ali način izvršitve kažejo na usmerjeno delovanje.
Ne gre za nedolžne zadeve
Prav tako so nesprejemljivi homofobni komentarji, ki so bili na družbenih omrežjih namenjeni atletu Mitji Zubinu po njegovem nastopu za slovensko reprezentanco. "Spolna usmerjenost – dejanska ali domnevna – ne sme biti uporabljena kot žaljivka ali sredstvo poniževanja. Športnik, ki zastopa svojo državo, mora biti presojan po svojem delu in športnem dosežku, ne pa izpostavljen napadom zaradi osebnih okoliščin ali predstav drugih o njih," še poudarja varuhinja in pozdravlja hiter in jasen odziv Atletske zveze Slovenije ter odstranitev žaljivih komentarjev.
Pri Drenik Bavdek so spomnili na njene besede s Parade ponosa, da pravice LGBTIQ+ oseb niso posebne pravice. So človekove pravice, med drugim ta, da nihče ne skriva svoje identitete zato, ker bi ga bilo strah posledic.
Institucija varuha človekovih pravic že vrsto let dosledno opozarja na zdrs etike javne besede in nevarnosti sovražnega govora. To ni nedolžna retorika. Ni zgolj mnenje. "Ko ljudi razčlovečimo, ko jih predstavljamo kot grožnjo ali manjvredne, ustvarjamo okolje, v katerem postajata diskriminacija in nasilje sprejemljivejša."
Grožnje, poseg v dostojanstvo drugih ... niso svoboda izražanja
Svoboda izražanja je temelj demokratične družbe, vendar ni dovoljenje za grožnje, spodbujanje nasilja ali posege v dostojanstvo drugih. Vsaka homofobna žalitev sicer še ni nujno kaznivo dejanje, vendar zato ne sme biti kako drugače družbeno sprejemljiva, še poudarjajo.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevah Sabalić proti Hrvaški in Hanovs proti Latviji poudarilo, da je treba homofobno motivirano nasilje obravnavati posebej skrbno. Če se element sovraštva spregleda in se napad podceni kot manjša motnja javnega reda, se lahko okrepita občutek nekaznovanosti in nezaupanje LGBTIQ+ oseb v zaščito države, še opozarjajo pri ombudsmanki, kjer so v analizi tožilske prakse med 2008 in 2018 ugotovili tudi, da so bile med 115 primeri z določljivo tarčo najpogosteje tarča LGBTI+ osebe; 23 zadev je bilo takšnih, največ med vsemi osebnimi okoliščinami. Analiza navaja tudi zavržene nasilne pozive proti LGBTI+ osebam. Večina spornih izjav je bila objavljena na spletnih forumih in družbenih omrežjih, število ovadb pa ne odraža nujno dejanske razširjenosti, saj vsi primeri niso prijavljeni.
